ŽLS & PIC

Objavljeno: .

VENDARLE DOSEGLA PREPOVED IN VSEBINSKI POPRAVEK ZAVAJAJOČEGA TV OGLASA

Oglaševalsko razsodišče pri Slovenski oglaševalski zbornici je dne 15.11.2016 ugodilo pritožbi Ženskega lobija Slovenije in Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij, ki se je nanašala na TV oglas družbe Reckitt Benckiser, ki je v TV programih večjih TV hiš v Sloveniji oglašala kondome Durex. Menilo je, da je naša pritožba utemeljena, da je s tem oglasom družba kršila 3., 4. 5. in 11. člen Slovenskega oglaševalskega kodeksa. V razsodbi je zapisalo, da javno poziva oglaševalca k takojšnji prekinitvi objavljanja tega TV oglasa do njegove uskladitve z določili kodeksa.

 

Naši pritožbi je pritrdil tudi Tržni inšpektorat RS dne 10.1.2017, ki je ugotovil, da ta oglas predstavlja zavajajočo poslovno prakso in z zavajajočim ravnanjem pomeni kršitev 5. člena Zakona o varstvu potrošnikov. Za to kršitev so omenjeno družbo tudi denarno kaznovali.

V Durexovi reklami namreč spodbujajo rabo kondomov s podatkom, da se v Sloveniji vsaka tretja ženska odloči za splav, kar izkrivlja predstavo o resničnem stanju v družbi in ustvarja vtis o neodgovornem spolnem vedenju žensk. Glavni problem takega prikaza je, da so avtorji oglasa uporabili nekakšen izračun o celokupni stopnji splavnosti, ob tem pa daje reklama vtis, da se ta izračun nanaša na stanje v enem letu. Poleg tega je celokupna stopnja splavnosti nekaj, kar opisuje "hipotetično žensko", ki bi šla skozi celotno rodno obdobje ob takšnih stopnjah dovoljene splavnosti, kot so bile v letu, za katerega so vzeti podatki. Ob tem se zanemari dejstvo, da se stopnje splavnosti z leti spreminjajo in v trendu nenehno zmanjšujejo in da so v populaciji tudi ženske z večjim tveganjem, ki imajo več kot eno prekinitev nosečnosti v rodni dobi.

Resničen podatek je, da je v Sloveniji v letu 2015 naredilo zakoniti splav 3682 žensk oziroma vsaka 122 ženska v rodni dobi, stara 15-49 let. Bistveno je tudi, da se zakoniti splavi zmanjšujejo že 14 let. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo narejenih skoraj 400 splavov manj, v zadnjih 5 letih pa povprečno skoraj 200 splavov manj. To je nedvomno tudi dokaz, da smo v Sloveniji z dolgoletnim in zelo strokovnim svetovanjem o načrtovanju družine in rabi zanesljivih kontracepcijskih sredstev ter dobro dostopnostjo do ginekologov na primarni ravni, ki izvajajo to svetovanje, zelo uspešno spodbujali odgovorno spolno vedenje mladih in odraslih žensk in moških.
Osveščanje o pomembnih prednostih kondomov pri preprečevanju neželene nosečnosti in istočasnem preprečevanju spolno prenosnih okužb je bistveno za spodbujanje odgovornega spolnega vedenja prebivalstva v rodni dobi, ki še vedno ni najbolj naklonjeno temu zanesljivemu kontracepcijskemu sredstvu. Zato je reklama za kondome nedvomno smiselna in koristna z vidika krepitve spolnega zdravja in ozaveščanja ljudi o odgovorni spolnosti. Toda neustrezen pristop lahko doseže nasprotni učinek in zmanjša pozitivno sporočilno vrednost te reklame.

Zgodba o prepovedi in popravku neustrezne reklame o družbeno ponovno zelo občutljivi temi, v kateri se povezuje splav s kontracepcijo, je zanimiva tudi z vidika delovanja pravne države. V Sloveniji imamo tri instuticije, ki bi morale bedeti nad izvajanjem zakonodaje, ki ščiti javno zdravje in pospešuje odogovorno spolno vedenje: Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Sektor za enake možnosti v ministrstvu za delo, socialo, družino in enake možnosti. Če se pojavijo v javnosti kakršnekoli napačne trditve, ki lahko škodijo strokovno opredeljenim politikam o varovnju zdravja, tudi reproduktivnega zdravja, bi bilo pričakovati, da se te institucije takoj zganejo in učinkovito ukrepajo. Pa se to ni zgodilo. Postopek na zavajajočo reklamo za kondome je na Oglaševalskem razsodišču sprožila pritožba Ženskega lobija Slovenije 1. 6. 2016. in enako utemeljena pritožba Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij. Prvi odgovor Oglaševalskega rasodišča ŽLS je bil, da, žal, ne morejo ukrepati, in da naj se obrnemo na tržno inšpekcijo, kar smo v ŽLS tudi naredili 11.10. 2016. Potem pa sta nam obe instituciji le odgovorili in nama dali prav! Trajalo je torej skoraj leto dni, da je pravna država opravila svoje, in še to le, ker nismo odnehale, vmes pa se je reklama z zavajajočimi podatki veselo vrtela naprej.
Dobra novica v tej zgodbi je: PRAVNA DRŽAVA DELUJE. Slaba pa: DELUJE LE, ČE JO K TEMU PRISILIMO AKTIVNE, ORGANIZIRANE DRŽAVLJANKE IN DRŽAVLJANI!