Javna tribuna Koalicije za dolgotrajno oskrbo v Mariboru

Objavljeno: .

Koalicija za dolgotrajno oskrbo (KDO) je 23. aprila 2018 v Mariboru organizirala drugo javno tribuno o dolgotrajni oskrbi.

Dogodek je vodila in povezovala dr. Živa Humer, podpredsednica ŽLS, strokovni uvod in ideje o načelih potrebnega zakona o dolgotrajni oskrbi je predstavila dr. Majda Hrženjak, stanje v Sloveniji in izzive, ki jih mora rešiti ne samo novi zakon, ampak tudi operativni posegi vlade tam, kjer so najbolj nujni, nam je predstavil sekretar Skupnosti socialnih zavodov, g. Jaka Bizjak, stanje v Mariboru nam je kratko orisal predsednik DU Maribor Center, g. Branko Medik. Ga. Sonja Lokar, članica Sveta ŽLS pa je na koncu povzela zaključke. Župan, ki je bil izrecno povabljen, se razprave, ni udeležil, pa tudi nikogar iz svoje ekipe ni poslal niti se ni opravičil.

 

Gostitelj javne tribune je bilo Društvo upokojencev Maribor Center, ki nam je tudi ljubeznivo dalo brezplačno na razpolago svojo dvorano na Slomškovem trgu 5, njihove ljudske pevke pa so uvedle dogodek s tremi pesmimi.

Razprave se je udeležilo 23 ljudi, med njimi predstavnice dveh političnih strank SD in SMC, predsednica mariborske podružnice društva Dobrnič, predsednica sindikata upokojencev ZSSS, in predsednik DU iz Kungote, ter bivša predsednica ŽLS Metka Roksandič.  Uvodnim predstavitvam je sledila živahna razprava.

Razprava je potrdila, da je zakon več kot nujno potreben, da so načela za pripravo zakona, ki jih predlaga ŽLS res prava in da je treba graditi močan pritisk od spodaj navzgor, da bi vse stranke prepričali, da bi bil tako zastavljen zakon res čim prej sprejet. Vrednoti enakosti in pravica vsakega človeka do dostojne starosti sta močno razširjeni med ljudmi v Sloveniji in izvoljena politika ju mora spoštovati in udejaniti. Prisotni so se strinjali, da za Slovenijo, ki ima tako specifično strukturo trga dela (visok odstotek žensk zaposlenih za poln delovni čas), naglo rastoč delež starejših od 70 let, v katerem prevladujejo zelo revne upokojenke, in visok delež ljudi z lastnim stanovanjem, jasno odklanjanje prekarnega in črnega dela imigrantov kot možne rešiitve, nemški ali avstrijski model reševanja dolgotrajne oskrbe ne ustreza: niti prepuščanje tega vprašanja trgu niti odrivanje dolgotrajne oskrbe  v družino ne bo rešilo problema za veliko večino pretežno revnih uporabnikov. Pri tem zakonu bi se bilo treba zgledovati pri rešitvah, ki smo jih našli za javno otroško varstvo in o tem dosegli visoko družbeno sogasje. Za sistem dolgotrajne oskrbe bo treba najti nove finančne  vire (zavarovanje na solidarnostni osnovi),  ker bo mogoče le tako zgraditi javni sistem, ki bo ponujal enako košarico vsem dostopnih raznolikih storitev vsem potrebnim in po vsej državi. Treba pa je preizkušati tudi nove modele in iskati načine, kako nadgraditi in bolje povezati sisteme, ki jih že imamo – javno zdravstvo, centre za socialno delo, sistem domov za starejše občane, patronažo, in kako bolje vključiti tudi prostovoljce in medsebojno pomoč ter medgeneracijsko solidarnost med ljudmi  v soseskah in lokalnih skupnostih. Sedaj razdrobljene sisteme kontrole izvajanja storitev, ki so neučinkoviti, je treba poenotiti in vanje organizirano vključiti tudi svojce uporabnikov in same uporabnike ter uporabnice.

Med najbolj perečimi vprašanji, ki se jih mora nova vlada v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi lotiti , je graditev novih javnih zmogljivosti domov in drugih, tudi revnim ljudem dostopnih namestitvenih možnosti (stanovanjske skupnosti, varovana stanovanja) za starejše, ker stiska narašča in ureditev javnega prevoza za starejše, ki bi se tako v veliko večjem številu lahko vključili v dnevne centre, ki se že razvijajo pri domovih za starejše.

Upokojenci so izjemno številčna družbena skupina, pomembna za vse  stranke, in  njihov pritisk ter javen protest, če bo potreben, bi morala premakniti zadeve iz mrtvega teka.

 

Zapisala Sonja Lokar, Ljubljana, 24.4.2018