Javna razprava Koalicije za dolgotrajno oskrbo na Ptuju, 14. 5. 2018

Objavljeno: .

Koalicija za dolgotrajno oskrbo (KDO) je 14. maja 2018 na Ptuju organizirala tretjo javno razpravo o dolgotrajni oskrbi.

Dogodek je vodila in povezovala Violeta Neubauer, predsednica Ženskega lobija Slovenije. Dr. Majda Hrženjak (Mirovni inštitut) je predstavila strokovna izhodišča o dolgotrajni oskrbi. Stanje na področju dolgotrajne oskrbe na Ptuju je predstavila gospa Silvestra Gorjup (ZDUS, Starejši za starejše). Mag. Miran Kerin (direktor CSD Ptuj) pa je pojasnil, zakaj je socialna stroka zavrnila zadnji predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Zaključke javne razprave je povzela Sonja Lokar (ŽLS).

 

 

 

 

 

Gostitelj javne razprave je bil Center za socialno delo Ptuj, ki nam ljubeznivo dal v brezplačno uporabo svojo dvorano na Trstenjakovi ulici 5a.

 

Pri organizaciji dogodka sta nam pomagala direktor Centra za socialno delo (CSD), mag. Miran  Kerin, ki je predstavil stanje dolgotrajne oskrbe na Ptuju, in župan Ptuja, gospod Miran Senčar, ki je nanj v imenu mestne občine kot strokovnjakinjo poslal gospo Silvestro Gorjup, podpredsednico Odbora mestnega sveta Ptuj za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, dolgoletno predsednico regijske Zveze društev upokojencev Slovenije in koordinatorko programa Starejši za starejše.

 

Javne razprave se je udeležilo 16 ljudi, med njimi gospa Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj,  in predstavnice/predstavniki sedmih političnih strank (SD, DeSuS, Levica, Piratska stranka Slovenije, Lista Marjana Šarca, Dobra država in Zdrava družba) ter njihove kandidatke in kandidati za junijske volitve v državni zbor.

 

Dogodek je vodila in povezovala Violeta Neubauer, predsednica ŽLS, ki je na kratko predstavila Ženski lobi Slovenije in pojasnila motive, ki so nas vodili v ustanovitev  KDO, ter njen način delovanja: osebno članstvo, graditev širokega soglasja o zakonu od spodaj navzgor in ustvarjanje zadostnega pritiska na vse stranke, ki bodo v novem mandatu državnega zbora, da zakon, ki bo temeljil na ustreznih rešitvah in odgovarjal na potrebe ljudi tudi sprejmejo v prvem letu nove vlade in državnega zbora.

 

Strokovni uvod in načelna izhodišča, ki bi jih pri snovanju zakona o dolgotrajni oskrbi morala upoštevati katerakoli vlada in parlament, da bi dobili zakon, ki bi gradil na že doseženem v Sloveniji, in omogočil prav vsem, ki dolgotrajno pomoč potrebujejo, da bi jo tudi dobili, ne glede na to, kje živijo in kakšno je njihovo družinsko stanje,je predstavila dr. Majda Hrženjak, raziskovalka na Mirovnem inštitutu in sooblikovalka okvirnega načrta za delovanje KDO. Razložila je, zakaj je v Sloveniji ustrezneje zgledovati se po skandinavskem modelu dolgotrajne oskrbe in ne izhajati iz avstrijskega ali nemškega modela.  Posebej je izpostavila tudi pomembne daljnosežne pozitivne učinke, ki jih dobre rešitve v tem zakonu lahko prinesejo ne samo za visoko kakovost življenja uporabnic in uporabnikov, pač pa tudi za dejanske enake možnosti in stvarno enakost žensk v družbi, za povečanje normalno plačanih in zavarovanih delovnih mest, za zmanjševanje revščine in preprečevanje izključenosti, za lažje urejanje izzivov stanovanjske politike,  celo za zmanjševanje nasilja in boljšo medgeneracijsko  solidarnost.

 

Stanje na Ptuju, ki je po površini druga največja upravna enota v Sloveniji, je predstavila gospa Silvestra Gorjup. Poudarila je, da v tej regiji živi že več kot 20% ljudi, starejših od 65 let, od tistih, ki so starejši od 69 let, pa jih kar 24% potrebuje vsaj nekaj ur pomoči na domu, kar 14% pa je takih, ki bi potrebovali pomoč 24 ur na dan. Izpostavila je tudi, da so znaki demence prisotni že pri vsaki tretji osebi, starejši od 80 let, in da je povprečna starost stanovalk in stanovalcev domov za starejše 86 let ter da se standardi že dolgo niso spremenili, zaradi česar se med drugim povečuje preobremenjenost negovalk in negovalcev. Opozorila je tudi, da se je spremenila politika bolnišnic, ki po operacijskih posegih zelo hitro odpuščajo bolnice in bolnike, kar je tako obremenilo patronažo  s kurativo, da ji je odvzelo ves čas, prvotno namenjen za preventivo. Opisala je, kako 407 prostovoljk in prostovoljcev, ki so tudi sami starejši od 70 let, v programu Starejši za starejše prevzema skrb za 12.000 pomoči potrebnih v 24 razdrobljenih občinah ptujske upravne enote in kako namesto spremstva in druženja, da bi omili osamljenost, ki pesti mnoge starejše, prostovoljke in prostovoljci nase prevzemajo pomoč, ki sodi v dolgotrajno oskrbo, za katero bi morala poskrbeti socialna država s svojimi strokovnimi institucijami, službami in javnimi storitvami. Prostovoljke in prostovoljci se odrekajo skromnemu plačilu, da bi lahko kaj prispevali za nakup dobrin za svoje oskrbovanke in oskrbovance, saj 48% ljudi, ki so starejši od 69 let, živi pod pragom revščine, a jih kar 37% med njimi pomaga svojim še revnejšim potomkam in potomcem! Čeprav so kazalniki gospodarske rasti v Sloveniji optimistični, se je na tem območju podesetrilo število ljudi, ki hodijo po hrano na RK in Karitas.

 

Mag. Miran Kerin, direktor CSD Ptuj,  je na kratko pojasnil, zakaj je celotna socialna stroka odklonila zadnji predlog zakona o dolgotrajni oskrbi - ker je uporabnice in uporabnike zreduciral na bolnice in bolnike, domove za strejše na hiralnice (poceni negovalne bolnišnice), odločanje o tem, katere storitve oskrbe bodo plačane iz novega zavarovanja, pa prepustil zdravstveni blagajni ter povsem prezrl vse druge potrebe ljudi, ki potrebujejo organizirano družbeno podporo za aktivno staranje in celovito dolgotrajno oskrbo. Poudaril je, da v ptujski socialni regiji že več kot 5% starejših živi v domovih za starejše, ker se regija prazni in v njej ostajajo samo starejši. Posebej se je zavzel za to, da se znatno okrepi pomoč na domu, ki jo zagotavljajo javne službe, in da se zagotovi po  vseh občinah enako solidarno doplačevanje, v nasprotju s sedanjimi razmerami, ko  je v dveh sosednjih občinah celo 50-odstotna razlika v doplačilu. Tudi on je povedal, da se revščina v njihovi socialni regiji poglablja, saj naraščajo izplačila za redne in izredne socialne pomoči. Statistični podatki tudi prikrivajo zaskrbljujočo vsebino: nezaposlenost v tej regiji je nizka, ker za delo sposobni odhajajo na delo v Avstrijo, zaradi česar je v regiji zaposlenost nizka, z njo pa tudi občinski prihodki.

 

V živahni razpravi, ki je sledila, je direktorica Zdravstvenega doma Ptuj opozorila na odhajanje starejših v domove na Hrvaškem, ki so bistveno cenejši, zdravstveno nego in skrb pa morajo zanje še vedno zagotavljati v Sloveniji, kjer so zdravstveno zavarovani. Poudarila je izjemen pomen osredotočanja na potrebe uporabnic in uporabnikov, ne pa na interese institucij, ki zanje skrbijo, in sodelovanja vseh, ki se ukvarjajo z dolgotrajno oskrbo, ker se že danes problemi še vedno uspešno rešujejo prevsem tam, kjer to sodelovanje deluje.

 

Kandidati in kandidatke za novi državni zbor, ki so sodelovale/sodelovali v razpravi, so se strinjali, da gre za vprašanje, ki si zasluži prioritetno obravnavo, da je o njem potrebno doseči soglasje in da so izhodišča, ki jih je za zakon predstavila KDO prava.

 

Vsi so potrdili, da je treba nadgraditi obstoječi sistem, jasno opredeliti košarico pravic, zagotoviti enakost dostopa do storitev povsod po Sloveniji, vključiti prostovoljstvo, ki pa ne sme nadomeščati formalnih javnih storitev, vgraditi močno solidarnost v zavarovalniški sistem in zmanjšati doplačila iz žepa uporabnic in uporabnikov ter njihovih družin, ter trgu prepustiti samo nadstandardne storitve.

 

Razhajanje med njihovimi stališči in mnenji je bilo opazno predvsem pri vprašanju, ali je za pomoči potrebne predvsem odgovorna družina ali socialna država, ki zagotavlja dostop do storitev oskrbe vsem, uporabnica in uporabnik ter njihove družine pa imajo možnost izbirati med oskrbo v domačem okolju ali institucionalno oskrbo.

 

Razpravo smo sklenile/sklenili z dogovorom, da bodo izvoljene poslanke in poslanci aktivno sodelovali pri demokratični pripravi predloga zakona na osnovi strokovne analize stanja in izsledkov iz javne razprave o potrebah uporabnic in uporabnikov s KDO in vsemi deležniki, ter si prizadevali v skupnem partnerstvu doseči, da se nujno potreben zakon  sprejme v prvem letu nove vlade.

 

 

 

Zapisala Sonja Lokar, Ljubljana, 15. maj 2018