Pomanjkanje osebja je najpomembnejši izziv, s katerim se soočata zdravstveno in socialno varstvo v Evropski uniji, sporoča Social Europe. Evropska zveza sindikatov javnih uslužbencev (EPSU) je že pred pandemijo poudarjala njegovo resnost na evropski in svetovni ravni (prek Public Service International). Njihovi pozivi se skupaj z zahtevami drugih strokovnih organizacij vse bolj odražajo v pobudah oblikovalcev politik – vključno z evropsko regijo Svetovne zdravstvene organizacije, ministri za zdravje držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter sedanjim belgijskim predsedovanjem Svetu EU. Zdravje je omenjeno v akcijskem načrtu EU za odpravo pomanjkanja delovne sile ter znanj in spretnosti, ki je bil objavljen prejšnji teden. Misija EPSU je pravkar predstavila svoje poročilo, s katerim želi obravnavati pomanjkanje osebja v zdravstvenem in socialnem varstvu z namenskimi direktivami, vključno s tisto, ki posebej obravnava raven varnega osebja.
Pristojnosti EU
Pristojnosti EU na področju zdravja so pomembne, vendar omejene na javno zdravje. Med pandemijo je uredba o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje omogočala skupno naročanje cepiv, hkrati pa je od držav članic zahtevala, da pripravijo nacionalne načrte za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje z ustreznimi sistemi poročanja. V okviru pobude EU4Health je bil ustanovljen organ za pripravljenost na izredne zdravstvene razmere in odzivanje nanje ter okrepljena Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni in Evropska agencija za zdravila.
Vendar pa moramo pri reševanju vprašanja zaposlovanja - vključno s tem, kako naj se države pripravijo na prihodnje pandemije - preseči pristojnosti EU na področju javnega zdravja in se usmeriti v socialno politiko. Na področjih, kot so delovni pogoji, ima Unija svoje pristojnosti, pri čemer je treba priznati vlogo evropskih socialnih partnerjev.
Člen 153 Pogodbe o delovanju Evropske unije na primer omogoča, da EU usklajuje socialno zakonodajo s sodelovanjem socialnih partnerjev. Določa, da "Unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na naslednjih področjih: (a) izboljšanje zlasti delovnega okolja za zaščito zdravja in varnosti delavcev; (b) delovni pogoji".
Ta člen je bil pravna podlaga za direktivo o minimalnih plačah iz leta 2022, ki prav tako spodbuja kolektivna pogajanja. Čeprav se pomanjkanje osebja samo po sebi ne šteje za del delovnih pogojev, lahko pododstavek o zdravju in varnosti zagotovi pravno podlago za obravnavo tega vprašanja. V EU obstaja obsežna zakonodaja o varnosti in zdravju pri delu, ki se začenja z okvirno direktivo iz leta 1989, ki ji je sledilo 23 posameznih direktiv.
EPSU skupaj z drugimi sindikati zahteva direktive o psihosocialnih tveganjih (PSR) in kostno-mišičnih obolenjih (MSD). Skupaj z Evropskim sindikalnim inštitutom je pokazal, kako sta tesno povezana, saj sta stres in kostno-mišična obolenja glavna vzroka za bolezni, povezane z delom, med zdravstvenimi delavci. Ker oboje povzroča pomanjkanje osebja, bi predlagani direktivi nasprotno pomagali zadržati zdravstvene delavce, ki poročajo o največjem stresu med vsemi poklici, kot je razvidno iz poročila Eurofounda o kakovosti dela bistvenih delavcev iz leta 2023.
Nova direktiva
Prav tako bi morali začeti razpravo o tem, ali bi lahko zakonodajo o varnosti in zdravju pri delu razširili tako, da bi neposredno obravnavala število zaposlenih. Če jih v zdravstvu ne obravnavamo le kot vprašanje načrtovanja delovnega mesta, temveč tudi kot potencialno poklicno tveganje, potem bi morali delodajalci sprejeti ukrepe za zaščito delavcev pred ne dovolj varno kadrovsko zasedbo - tako kot pri vseh drugih tovrstnih tveganjih.
Okvirna direktiva (89/391/EGS) nalaga delodajalcu odgovornost, da zagotovi varnost in zdravje delavcev v vseh vidikih, povezanih z njihovim delom, ter da "sprejme potrebne ukrepe za varnost in varovanje zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem poklicnih tveganj, zagotavljanjem informacij in usposabljanja ter zagotavljanjem potrebne organizacije in sredstev". Priznavanje premajhnega števila zaposlenih kot potencialnega tveganja bi tako pomenilo priložnost za pripravo nove posamezne direktive s posebnimi ukrepi za zaščito delavcev na področju zdravstvenega in socialnega varstva. Pred tem je bil sektorski sporazum med EPSU in HOSPEEM (na strani delodajalcev) o preprečevanju poškodb z ostrimi predmeti v bolnišnicah in zdravstvu prenesen v direktivo iz leta 2010 (2010/32/EU).
Akcijski načrti
Glede na posebnosti različnih zdravstvenih sistemov v EU bi lahko direktiva za reševanje pomanjkanja osebja uporabila pristop direktive o minimalnih plačah, ko gre za ukrepanje držav članic. Člen 4 te direktive od držav članic zahteva, da v sodelovanju s socialnimi partnerji pripravijo akcijske načrte za dosego 80-odstotne pokritosti s kolektivnimi pogodbami.
Podobno bi lahko države članice pravno zavezujoče zavezali k pripravi akcijskih načrtov za zmanjšanje pomanjkanja osebja. Od njih bi bilo treba zahtevati, da skupaj s socialnimi partnerji določijo varne ravni števila zaposlenih. Ta pristop bi bilo mogoče prilagoditi različnim delovnim okoljem in nacionalnim okoliščinam, pri čemer bi bilo treba upoštevati razlike v priporočenih ravneh števila zaposlenih v EU.
Če take direktive (ali druge oblike zakonodaje EU) ne bo, bo Evropa potrebovala splošni akcijski načrt za reševanje pomanjkanja osebja. Dobra primera sta evropska strategija Evropske komisije za oskrbo in priporočilo Sveta o dostopu do cenovno dostopne, visokokakovostne in dolgotrajne oskrbe. Lahko bi rekli, da strategija oskrbe uresničuje načelo 18 evropskega stebra socialnih pravic, čeprav je bilo uresničevanje načela 16 ("Vsakdo ima pravico do pravočasnega dostopa do cenovno dostopnega, preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva dobre kakovosti") omejeno na delo komisije na področju duševnega zdravja in njen načrt za boj proti raku - oba načrta bosta brez zadostnega števila zdravstvenih delavcev neuspešna.
V ta namen je EPSU predlagala priporočila o tem, kaj bi moral takšen akcijski načrt EU vključevati.
Prispevek je povzet iz spletne strani Establishing safe staffing in health and social care (socialeurope.eu)
Naslovna fotografija: (Dragon Images / shutterstock.com)
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com