Ogorčene smo nad sramotno odločitvijo vlad Francije in Nemčije, da vztrajata pri blokiranju opredelitve posilstva na podlagi odsotnosti privolitve.

[Bruselj, 23. januar 2024]

V Evropskem ženskem lobiju (EŽL) smo ogorčeni nad sramotno odločitvijo vlad Francije in Nemčije, da v predlagani Direktivi o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (v nadaljevanju direktiva) vztrajata pri blokiranju opredelitve posilstva na podlagi privolitve, ki temelji na standardih Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima (imenovane tudi Istanbulska konvencija), zato pozivamo Evropski parlament, naj zagotovi, da bo ta direktiva sprejeta pred evropskimi volitvami, da države članice EU ne bodo ogrozile tega dolgo pričakovanega zakona za zaščito človekovih pravic žensk v Evropi.

EŽL priznava, da je 13 držav članic (Avstrija, Belgija, Grčija, Ciper, Hrvaška, Finska, Italija, Litva, Luksemburg, Poljska, Slovenija, Hrvaška, Španija in Švedska) podprlo ohranitev člena 5 o posilstvu. Vendar je sramotna manjšinska blokada Francije in Nemčije belgijskemu predsedstvu onemogočila, da bi v kompromisno besedilo direktive vključilo člen o posilstvu (eni od najbolj brutalnih in ogabnih oblik nasilja nad ženskami). EŽL se sprašuje, ali gre za taktiko, s katero se želi sprejetje direktive odložiti. Odločitev Sveta EU nedopustno ogroža celotno direktivo v zadnjih tednih pogajanj pred koncem tega političnega mandata. Tega ne bomo dopustile!

Ta direktiva je prvi zakonodajni akt na ravni EU, ki določa minimalne standarde za preprečevanje nasilja te vrste in napoved boja proti njemu. 

Direktiva bo:

• uskladila opredelitve vsaj sedmih oblik nasilja nad ženskami, vključno s petimi oblikami spletnega nasilja nad ženskami (nesoglasna izmenjava intimnega ali prirejenega gradiva, spletno nadlegovanje, spletno zalezovanje, neželeno prejemanje spolno eksplicitnega gradiva in spletno spodbujanje sovraštva) in s pohabljanjem ženskih spolovil in s prisilnimi porokami;

• žrtvam vseh oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini (v skladu z nacionalnimi opredelitvami) bo ponudila celoten sveženj pravic, ki določajo minimalna pravila za prijavo in dostop do pravnega varstva, zgodnje posredovanje, zaščito in podporo žrtvam;

• vzpostavila minimalne standarde za zbiranje podatkov in zagotovljanje usklajevalnih mehanizmov.

EŽL je izjemno razočaran nad vladama Francije in Nemčije, ki sta ostali ravnodušni do vztrajnih prizadevanj in pozivov ženskih organizacij, državljank in državljanov in pravnih strokovnjakinj/strokovnjakov, da posilstvo postane kaznivo dejanje in da imajo vse ženske in deklice v Evropi enake pravice po vsej Evropi.

Jasno je, da je ta odločitev povsem hinavska, če upoštevamo, da je opredelitev posilstva na podlagi privolitve že določena v Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in boju proti njemu (Istanbulski konvenciji). Francija, Nemčija in EU so pogodbenice Istanbulske konvencije, zato jih njene določbe že zavezujejo.

Le pet mesecev pred volitvami v EU je pomanjkanje zavezanosti ženskim pravicam s strani dveh največjih vlad EU jasno sporočilo milijonom volivkam in volivcem. 

Vendar pa lahko po drugi strani jasno vidimo, da Evropi s sprejetjem direktive ni vseeno za ženske. 

Vztrajno delo Evropske komisije ter poslank in poslancev Evropskega parlamenta, zlasti poročevalk Frances Fitzgerald (EPP, Irska) in poslanke Evin Incir (S&D, Švedska) ter njunih ekip, priča, da so pravice žensk v središču njihove skrbi. Odprli sta vrata za uvrstitev nasilja nad ženskami v središče političnega delovanja EU, kar EŽL zahteva že 30 let!

Izjemno pomembno je nadaljevati pogajanja, da se zagotovi sprejetje močne Direktive EU o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki žrtvam zagotavlja ustrezno zaščito in podporo po vsej EU.

• Ni miru in varnosti, če se ženske bojijo za svojo varnost.

• Nasilje moških nad ženskami je dolgotrajno sistemsko vprašanje po vsej Evropi in je izredna grožnja varnosti življenja žensk.

• Vsako leto je v Evropi zaradi nasilja partnerjev ali bivših partnerjev ubitih 2.300 žensk.

• Vsaka tretja ženska je bila izpostavljena fizičnemu in/ali spolnemu nasilju, vsaka druga ženska pa je doživela spolno nadlegovanje od 15. leta starosti.

• 7 % žensk, ki so doživele spletno nadlegovanje, je doživelo tudi vsaj eno obliko spolnega in/ali fizičnega nasilja, ki ga je izvajal intimni partner (FRA, 2014).

V času, ko se vse več žensk v EU počuti tako nezaščitene, da se jim zdi samomor edina možnost, potem ko so postale žrtve spolne zlorabe na podlagi videza, kibernetskega nadlegovanja ali kibernetskega zalezovanja, nujno potrebujemo direktivo, ki bo prvič v zgodovini zagotovila ustrezen in ambiciozen okvir pravnih opredelitev za obravnavo vseh oblik kibernetskega nasilja.

V okviru zadnjih tednov pogajanj pred naslednjim (in zadnjim) zasedanjem vseh treh institucij EU, EŽL poziva Svet EU pod vodstvom belgijskega predsedstva, naj bo pripravljen sprejeti kompromisno besedilo, ki bo odgovorilo na zahteve evropskega parlamenta. V zadnjih tednih pogajanj pozivamo države članice, naj sprejmejo predlog direktive, ki vključuje sveženj pravic žrtev nasilja nad ženskami in nasilja v družini, da bi izpolnili standarde Istanbulske konvencije. Konkretno računamo na to, da bo Svet EU sprejel pomembne kompromise za izboljšanje besedila v skladu z zahtevami evropskega parlamenta. V zvezi s tem EŽL globoko obžaluje odločitev Sveta EU, da iz direktive izključi ključne člene, vključno s členom o posilstvu ter opredelitvijo spolnega nadlegovanja na delovnem mestu ter prisilne sterilizacije.

Čas je, da nasilje nad ženskami postane politična prednostna naloga.

Evropa to lahko spremeni. Ne odlagajte direktive na stranski tir, ampak jo sprejmite zdaj!

Preberi tudi:

Stališča EWL do nastajajoče Direktive EU o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini: vključite opredelitev posilstva na podlagi privolitve !