Ženski lobi Slovenije je koordinacija devetih nevladnih organizacij in osemnajstih posameznic, ki spremlja položaj vseh žensk v Sloveniji in se zavzema za izboljšanje njihovega ekonomskega, socialnega in političnega položaja. Ob mednarodnem dnevu žensk izpostavljamo in opozarjamo na vztrajno strukturno neenakost in vrzeli med pravno enakostjo in dejanskimi možnostmi žensk in moških.
Ključni problemi položaja žensk v Sloveniji
• Ženske so v večji meri kot moški zaposlene na slabše plačanih delovnih mestih in v slabše plačanih sektorjih (zdravstvena nega, otroško varstvo, izobraževanje). Slovenija ima med državami EU najvišji delež zaposlenih žensk z otroki (86,2 odstotkov).
• Plačna vrzel med spoloma je po podatkih Strukturne statistike plač v 2020 znašala 4,2 odstotka. V zasebnem sektorju je bila ta vrzel precej nižja (6,5 odstotkov) kot v javnem sektorju (10,7 odstotkov). Največja je med ženskami in moškimi, ki so dokončali poslovne in upravne vede, pravo, zdravstvo in socialno varnost; v teh dejavnostih so ženske prejele petino nižje plače kot moški.
• Vztrajna je sektorska in poklicna segregacija ter nesorazmerno visoka udeležba žensk v neplačanem delu. Žensk je več tudi v delu s krajšim delovnim časom.
• Neenaka ostaja obravnava žensk in moških na trgu dela, zlasti ranljivih skupin žensk (invalidne ženske, dolgotrajno brezposelne, Rominje, ženske iz drugih kulturnih okolij). Brezposelnost žensk (3,8 odstotka) je višja od brezposelnosti moških (3,2 odstotka).
• Spolna segregacija v poklicih in dejavnostih (v digitalnem sektorju, skrbstvenih poklicih): Slovenija ima med članicami EU enega najvišjih deležev moških med zaposlenimi z izobrazbo s področja IKT - informacijsko komunikacijske tehnologije (90,8 odstotkov).
• Ženske se v manjši meri odločajo za podjetništvo, predvsem zaradi tradicionalnega dojemanja vloge spola in težav pri dostopu do finančnih sredstev, usposabljanja in mreženja. V Sloveniji so ženske večinske lastnice le 13,3 odstotkov podjetij. Majhen je tudi delež žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu.
• Usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja: Ženske za gospodinjenje v povprečju porabijo dobrih 200 ur letno več kot moški, za skrb za otroke dobrih 500 ur več.
• Neenakovredna delitev starševskega dopusta, ki ga večinoma izrabijo ženske: Očetje pravice do očetovskega dopusta ne izkoristijo v celoti; delež očetov, ki izkoristijo starševski dopust je nizek (med 5 in 7 odstotkov). Porazdelitev skrbi za bolne družinske člane in članice je neenakovredna: 81 odstotkov vseh dni dopusta za nego izrabijo ženske, moški 19 odstotkov.
• Razlike v plačah vplivajo na višino nadomestila za čas brezposelnosti in na pokojninsko vrzel, kar kratkoročno in dolgoročno negativno vpliva na blaginjo in položaj žensk. Med upokojenkami in upokojenci, starejšimi od 65 let, je bila leta 2019 pokojninska vrzel 16,4-odstotna.
• Višja stopnja tveganja revščine (delež oseb, ki živijo v gospodinjstvih, katerih razpoložljivi dohodek po socialnih transferjih je nižji od praga tveganja revščine): v letu 2021 ženske 12,6 odstotkov in moški 10,8 odstotkov. Stopnja tveganja revščine žensk, starejših od 75 let, znaša 30,5 odstotkov, moških 14,6 odstotkov.
• Neuravnotežena zastopanost spolov na mestih odločanja ostaja, tako v upravnih odborih gospodarskih družb (20 odstotkov), kakor na področju politične participacije žensk (parlament 37,8 odstotkov žensk, vlada 33,3 odstotka žensk, le 13 odstotkov županj - v dvanajstih mestnih občinah le ena županja, ni podatkov o razmerju med spoloma med svetnicami in svetniki občinskih svetov po lokalnih volitvah 2022).
• Trdovratno je vztrajanje stereotipov in seksističnih ter diskriminatornih stališč in ravnanj, ki poglabljajo neenakosti med spoloma.
• V slovenskih medijih je že vrsto let med gosti oddaj, ki se ukvarjajo z družbenimi izzivi, bistveno manj žensk kot moških (24 odstotkov).
• Ženske so žrtve različnih oblik nasilja, kot so psihično, fizično, spolno, ekonomsko nasilje, zanemarjanje in zalezovanje. V Ženskem lobiju zagovarjamo ničelno toleranco do vsakršnih oblik nasilja na podlagi spola, zato ta vprašanja posebej izpostavljamo.
NASILJE
V Ženskem lobiju Slovenije pričakujemo: družbene spremembe za uveljavitev ničelne tolerance do nasilja nad ženskami; več kakovostne podpore ženskam, ki so doživele nasilje; razvoj storitev in dejavnosti, ki bi žrtve opolnomočile in jih spodbujale, da spregovorijo o izkušnji nasilja; zagotavljanje hitro dostopnih in medsebojno usklajenih informacij o pravicah, službah in institucijah, na katere se lahko obrnejo; sprejem jasnejših pravil in protokolov prijavljanja nasilja in izboljšanje dostopa do sodnega varstva ter preprečevanje sekundarne viktimizacije. Zahtevamo dovolj kadrovskih potencialov, strokovnega znanja in finančnih virov v vseh za področje nasilja odgovornih institucijah države ter vključitev ustreznih vsebin v kurikulume vseh stopenj izobraževanja o nasilju nad ženskami in o stereotipih v družbi.
Nasilje zaradi spola, usmerjeno proti ženski, je globoko zakoreninjeno v neenakosti in je eden največjih izzivov. Nasilje in nadlegovanje dosegata v Sloveniji skrajno zaskrbljujočo raven. Eno izmed oblik nasilja, povzročeno tako v partnerskem odnosu kot zunaj njega, je doživela vsaka peta oz. 22 odstotkov žensk.
Po podatkih tožilstva v Sloveniji letno v povprečju beležimo pet do sedem umorov žensk (femicid), ki so posledica partnerskega nasilja oziroma nasilja v družini. Po podatkih policije je bilo leta 2021 umorjenih šest žensk, leta 2022 dvanajst ter dve v prvih dveh mesecih 2023. Policisti so leta 2021 obravnavali 1287 kaznivih dejanj nasilja v družini, za katera je bila podana kazenska ovadba. Zunaj partnerskega odnosa je nasilje doživelo 16 odstotkov žensk. Povzročitelji nasilja so v 90 odstotkov primerov moški. Največ umorov žensk se zgodi v družinskem okolju. Gibanje #MeToo tudi v Sloveniji prispeva k razkritju številnih oblik nasilja nad ženskami in razsežnosti seksizma in zlorab. Ženske je dodatno opogumilo in opolnomočilo, da spregovorijo o svojih izkušnjah, se povežejo z nevladnimi organizacijami in ustreznimi institucijami države ter vložijo tožbe pred sodišči.
NASILJE NAD STAREJŠIMI ŽENSKAMI
V Ženskem lobiju Slovenije dvigujemo glas v imenu vseh žrtev nasilja nad starejšimi in pričakujemo pozornost do vseh, ki nimajo več možnosti in življenjskih moči, da bi samostojno urejali in razreševali probleme, ki privedejo do nasilja nad njimi.
Pričakujemo čimprejšnjo ureditev vprašanj, zaradi katerih je bil zamaknjen datum uveljavitve Zakona o dolgotrajni oskrbi, zagotovitev zadostnega števila kadrov v domovih za starejše ter postopno zviševanje njihovega števila. Nujno je treba urediti dostop do osebnega zdravnika in drugih socialnovarstvenih storitev, ki bodo nudile vso potrebno skrb, pomoč in zaščito starejših, tudi pred vsemi oblikami nasilja.
Po (starejših) podatkih policije se letno zgodi približno 5000 kaznivih dejanj nad starejšimi. Število obravnavanih primerov se vsako leto povečuje. V večji meri so nasilju izpostavljene ženske kakor moški. Nasilje nad starejšimi povečini ostane skrito, zlasti, če se dogaja v družini. Dogaja se tudi v institucijah, zlasti v domovih za starejše, v bolnišnicah in zavodih. Povzročitelji ali povzročiteljice so lahko svojci, negovalno osebje ali sostanovalci. V institucijah se soočajo s pomanjkanjem medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov ter negovalcev in negovalk. Tudi kadrovska podhranjenost in preobremenjenost privedeta do institucionalnega nasilja, zapirajo se oddelki, nekateri domovi za starejše ne sprejemajo novih stanovalcev.
Posebna oblika nasilja nad starejšimi je nedostopnost do osebnega zdravnika in nezaslišan izbris pacientov s seznama uporabnic in uporabnikov. Urejanje dostopa do osebnega zdravnika je nedopustna civilizacijska sramota slovenske družbe in vseh oblastnikov.
SEKSISTIČNI SOVRAŽNI GOVOR
Ženski lobi Slovenije poziva, da z javno razpravo dosežemo soglasje o brezpogojni obsodbi in ničelni toleranci do vseh oblik seksističnega govora, zlasti, če ga uporabljajo nosilci družbene, institucionalne in simbolne moči. Poslanke in poslance parlamenta pozivamo, da spoštujejo Etični kodeks za poslanke in poslance DZ RS, so dostojni, spoštljivi in nediskriminatorni ter ne uporabljajo seksističnega govora. Takšno ravnanje pričakujemo tudi od vseh nosilcev in nosilk politične moči na vseh ravneh.
Vladi RS priporočamo, da pospeši delovanje nove Akcijske skupine za boj proti sovražnemu govoru ter pripravi sistemske ukrepe za učinkovitejše preganjanje seksističnega sovražnega govora.
Načelo enakosti spolov se v Sloveniji prepogosto krši tudi s seksističnim sovražnim govorom. Skupno takšnemu govoru je prepričanje, da je oseba manjvredna zaradi spola. Na ta način jim želijo odvzeli legitimnost dela, stališč, vrednot in prizadevanj. Dogaja se tako v parlamentu, najvišjem predstavniškem telesu naše družbe, kakor v političnih strankah, na družbenih omrežjih in drugje. Povsem nesprejemljivo je, da ga uporabljajo nosilci družbene, institucionalne in simbolne moči.
Sovražni govor ima namen zastraševati, poniževati, sramotiti in žaliti ter povzročati trpljenje. Ohranjanja in krepi spolne stereotipe in se širi od nosilcev družbenopolitične moči. Je oblika nasilja nad ženskami, ki ohranja in povečuje neenakosti med spoloma in pomeni kršitev človekovih pravic. Svoboda izražanja ni absolutna pravica; je predmet omejitve s človekovimi pravicami in svoboščinami drugih ljudi. Število prijav je sicer naraslo, vendar jih policija pogosto zavrne, ker ne ustrezajo standardom obravnave kaznivih dejanj.
Nizka raven politične kulture in seksistično nasilje nad ženskami v politiki sta prva med razlogi, zakaj se ženske obotavljajo aktivno vključiti v javno življenje in politično delovanje. Demokracija brez žensk ni popolna demokracija.
Predsednica Ženskega lobija Slovenije
Sonja LOKAR
članice:
Društvo Dobrnič, dr. Vera KLOPČIČ, predsednica
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, Maja PLAZ, predsednica
Društvo za nenasilno komunikacijo, Katja ZABUKOVEC KERIN, predsednica
Društvo Ženska svetovalnica, Lucija UŽMAH, predsednica
Forum za enakopraven razvoj, Darja SEKULA KRSTIČ, predsednica
IPES - Inštitut za proučevanje enakosti spolov, Ana PAVLIČ, direktorica
Mirovni inštitut, dr. Iztok ŠORI, direktor
Zavod Tri, Ana PINTAR, direktorica
Združenje univerzitetnih izobraženk Slovenije, Darja TERAN, predsednica
Dada BAC, Olga BEZENŠEK; Jana JAVORNIK, PhD (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), Tonja JERELE, zasl. prof. dr.Maca JOGAN, Liana KALČINA, Mojca KLEVA KEKUŠ, Andreja KOKALJ, Nada KRAŠEVEC, Sonja LOKAR, Milica MASLO, Marjana MASLO, Klara NAHTIGAL, Tanja PLEŠ, Milena ŠMIT, Ema VERBNIK, Alenka VERBOLE, Živa VIDMAR
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com