Sonja Lokar, predsednica ŽLS je bila povabljena in se 23.8. 2024 kot govornica udeležila zelo posebne prireditve: Spominska ženska konferenca verske skupnosti Bahajev v Sloveniji, pod naslovom: Naša zgodba je skupna.
"Verska skupnost Bahajev je razširjena po vsem svetu, in njen nauk govori o tem, da vsi ljudje pripadamo enemu človeštvu in da je ves svet naš dom. Zavzemajo se za mir, ljubezen, odpravo pretirane revščine in pretiranega bogastva. Zavzemajo se za sodelovanje med vsemi ljudmi, za odpravo nacionalnih, verskih in rasnih predsodkov, ki da človeštvo zapletajo v nesmiselne vojne. Za razliko od mnogih drugih verskih skupin, ki žensko podrejajo moškemu, se ta verska skupnost zavzema za resnično enkost med sploma.
Konferenca je bila posvečene spominu na 10 Bahajk iz Irana, pretežno mladih, ki jih je pred 41 leti zaprl in obesil Homeinijev režim v Iranu. Morale so gledati, kako obešajo njihove somišljenice, ker se niso hotele odpovedati svojim verskim prepričanjem, čeprav so vedele, da bo kazen za njihovo nepripravljenost prestopiti v Islam, smrt.
Iranski režim, ki je prevzel oblast po vrnitvi ajatole Homienija v Iran, kjer je ljudstvo izgnalo tedanjega vladarja, šaha Rezo Pahlavija in njegov osovraženi proameriški režim, še vedno preganja in nadleguje Bahaje v Iranu.
Na konferenci smo najprej slišali predavanje Bahajke iz Irana, ki je zdaj učiteljica na Švedskem, in je poročena s človekom, katerega mlada sestra je bila v skupini teh desetih obešenih žensk v Iranu. Nato smo si ogledali dokumentarni film o usodi neupogljivih Bahajk, po zoomu srečali dve mladi ženski iz Afganistana, slišali pričevanja Slovenk o tem, kako živijo ženske pravice v Sloveniji danes in po zoomu slišali Shirin Abadi, nobelovo nagrejanko za mir iz Iraka.
Na konferenci je spregovorila tudi imenitna, res modra županja Romana Lesjak iz Črne na Koroškem, ki je županja že od leta 2010. Podčrtala je, da ne sprejema negativnih predstav o feminizmu, da je zanjo feminizem družbeno gibanje za napredek vsake skupnosti in človeštva, da so bile vse ženske pravice, ki jih v Sloveniji ni malo, tudi pri nas priborjene z velikimi žrtvami in da, žal, niso samoumevne in jih je treba skrbno varovati in braniti. Na koncu se je še pošalila, da svoj črni pas iz karateja potrebuje samo, ko se gre o čem dogovarjat na ministrstva.
Sama sem govorila predvsem o tem, da je bistvebno, da dobri ljudje ne pogledajo stran, ko vidijo, da se drugim dogajajo slabe svari. Pa še to ni dovolj. Ženske se moramo povezovati za skupne cilje in se zavedati, da tečemo maraton, in da je ključno, da nikoli ne odnehamo."
Zapisala Sonja Lokar