Plenarno predavanje na
Brdo, 11. maj 2023
Britanski komentator in mediji za njim so britanski vladi predlagali nov predvolilni slogan, ki vključuje tudi Slovenijo. V prevodu se glasi: “Veliko Britanijo smo uspešno osiromašili pod slovensko raven.” Očitajo jim, da so kraljestvo približali “vzhodnoevropskemu slovenskemu”. Kdo bi si ob osamosvojitvi mislil, da bomo v Sloveniji kdaj dosegli britansko raven.
V Združenem kraljestvu trenutno stavka več kot 500.000 zaposlenih. Poštarkam, železničarkam, učiteljem, predavateljicam in znanstvenicam, gasilkam, reševalkam, londonskemu mestnemu prometu, medicinskim sestram in negovalcem se je 15. marca pridružilo še 100.000 javnih uslužbenk. Seznam napovedanih stavk se daljša ob dejstvu, da je vlada letos sprejela doslej najstrožjo protistavkovno zakonodajo, s katero zaostruje in dodatno omejuje pogoje delavskega oziroma sindikalnega gibanja in s tem pravice delavstva na Otoku. Nenazadnje smo se stavkovnemu valu v zgodovinski (demokratični) odločitvi pridružile tudi vse javne univerze; stavka vseh 70.000 akademskih članov in članic univerzitetnega sindikata, administrativno in ostalo osebje univerz in kolidžev, pridružil se nam je sindikat študentov in študentk.
Mnoge v nizu stavk, vključno s stavko vseh 150 javnih univerz, so zgodovinske. To velja tudi za stavko medicinskih sester in negovalnega osebja, ki jo je, prvič v svoji 106-letni zgodovini, izglasoval Kraljevi kolidž negovalstva (Royal College of Nursing). Odločitve tega združenja so premišljene in zahtevne. Medicinske sestre in negovalke so sicer stavkale že v preteklosti in so bile uspešne v svojih zahtevah, a tokratni obseg je izjemen. Kot ostale se tudi ta osredotoča na vprašanje plačila. Plače so tej poklicni skupini v realnih vrednostih padle za skoraj 20 odstotkov v zadnjih desetih letih, za 25 odstotkov so padle plače v akademiji od leta 2009.
A aktualne stavke so mnogo več kot zahteva za pravično plačilo. Gre za poklicne skupine, ki so jih pomembno zaznamovale travme, izgorelost, stres in test odpornosti v epidemijah. Vse omenjene poklicne skupine se soočajo z izjemno poslabšanimi delovnimi pogoji. Ti rezultirajo v bolniških in drugih odsotnostih z dela, ki jih je največ v reševalnih službah.
Kot slovenska je tudi britanska družba dolgoživa. Ljudje se soočajo s kompleksnimi in številnimi zdravstvenimi stanji. Istočasno so se pomembno zvišale potrebe po zdravstveni in dolgotrajni oskrbi. V luči demografskih sprememb in potreb se je zvišala delovna obremenitev zdravstvenega osebja preko meja vzdržnega. Očitni so znižani standardi oskrbe in pogosti primeri kompromitirane nege in varnosti pacientov, zaradi česar naraščajo (javno ostro izraženi) etični pomisleki medicinskega osebja, tudi zdravnikov.
Delovna sila, zlasti v zdravstvenem sistemu (NHS), je pod izjemnim pritiskom. Ta je v zadnjih desetih letih izgubil velik delež izkušenih zdravstvenih delavk in reševalk. Zgolj angleški zdravstveni sistem je decembra lani zabeležil 40.000 izpraznjenih mest. Pospešen je izpis medicinskih sester in negovalnega osebja iz registra sester/negovalk.
Brexit ima negativen učinek. Takoj po izidu glasovanja junija 2016 so zdravstvo in dolgotrajno oskrbo začele zapuščati visoko usposobljene medicinske sestre, reševalci in negovalke iz vzhodne Evrope; po izvedbi Brexita je odliv zaposlenih iz držav EU narasel, kar velja tudi za druge sektorje. Trg zdravstvene nege je visoko konkurenčen, zaposlene visoko usposobljene, pomanjkanje usposobljenih medicinskih sester in negovalk kronično nizko na svetovni ravni. V takih okoliščinah lahko osebje enostavno poišče alternativno zaposlitev v zasebnem sektorju ali v tujini.
Da bi zapolnili vrzel (s čim nižjo porabo sredstev), so se odločevalci in delodajalci odločili zaposlovati negovalno osebje brez uradno priznanih kvalifikacij (tudi Slovenija nevarno niža standard še iz pandemije). Za novo skupino delavk se uporabljajo najrazličnejši nazivi, najpogosteje podporno osebje. Čeprav dopolnjujejo izčrpane zdravstvene delavke, postajajo nadomestek uradno registriranih medicinskih sester in prevzemajo naloge z najvišjimi stopnjami odgovornosti. To ni le izkoriščevalsko, ampak sestram nalaga nadzorno delo in s tem dodatne odgovornosti za zagotavljanje pacientove varnosti. Te ostajajo ključne za preživetje pacientov (eden od kazalnikov kakovosti nege). Dodajanje podpornih delavk k temu ne prispeva, kar kažejo raziskave in na kar opozarja tudi slovenska Zbornica zdravstvene nege in babištva.
Dodajmo še (zanemarjeno) povezavo med zdravstveno in socialno (dolgotrajno) oskrbo v skupnosti. V Angliji (zdravstvo je v UK prepuščeno deželam) je zaradi nedelujoče povezave odvečna vsaka ena od petih urgentnih hospitalizacij. Ker socialna oskrba ni na voljo, eden od treh pacientov ostaja v bolnici dlje kot je potrebno. Ta povezava se zdi zanemarjena tudi v Sloveniji, sodeč po javnih izjavah ministra o ločenosti zakonodaj in resorjev in po vsebini skromno predstavljenih drobcev reforme.
Podobni so trendi v sistemu reševalne službe, kjer se čakalne vrste na vozilo podaljšujejo na 12 do 40 ur. Ljudje umirajo, čakajoč reševalce. Na sprejeme na urgenco čakajo v reševalnih vozilih; reševalna vozila postajajo mobilni bolnišnični oddelki, kar prispeva k presežnim smrtim. Ko reševalna ekipa čaka pred bolnišnico, da preda pacientko, se ne more odzvati na druge klice. Odzivni čas reševalcev v Angliji (štiri ure kot standard) ni bil dosežen že od leta 2013; od julija 2015 ga niso dosegli v nobenem mesecu. Od marca 2022 je NHS England določil standard reševanja na 60 minut od prevzema do predaje na urgenco. Ta ni dosežen kljub načrtom za njegovo dosego in več kot deset let starim parlamentarnim priporočilom.
To je posledica povečane stopnje urgentnih sprejemov, pomanjkanja osebja in postelj. Število slednjih se je med leti 1987 in 2020 več kot razpolovilo, z 299.000 na 141.000. Anglija (ena od štirih dežel Združenega kraljestva) ima najnižjo število postelj na osebo (2/1000 oseb) med OECD državami. Zadnje projekcije Zdravstvene fundacije (Health Foundation) kažejo, da če naj bi dosegli nivo oskrbe iz 2018-19, bi zgolj Anglija potrebovala vsaj 39.000 dodatnih postelj do leta 2030-31.
Raziskave kažejo, da je NHS reševalni model (hiter odziv, stabilizacija pacientke, predaja bolnici) neustrezen v aktualnih razmerah naraščajočih potreb, pomanjkanja postelj in socialne/dolgotrajne oskrbe; da ne upošteva izboljšanja kliničnih veščin in usposobljenosti reševalnega osebja. Število klicev je z osmih milijonov leta 2010-11 naraslo na 12 milijonov leta 2019-20. Pandemija je pospešila klice v duševnih stiskah in pomoč zaradi prezasedenih splošnih zdravnikov. V luči idej v Sloveniji je Anglija odličen primer, kako neustrezen je lahko klicni sistem (številki 999, 111) brez strokovne triaže. Ker Slovenija o tem šele razmišlja, velja pregledati utečeno prakso v sistemih, ki jo že imajo.
Ker je v Združenem kraljestvu zdravstvo prepuščeno deželam, so očitne razlike na kadrovskem področju zlasti pri zakonodaji, ki določa zaposlitvene standarde (t.i. safe staffing), ki so uveljavljeni zgolj na Škotski in Walesu, a tudi pri njih velja zgolj za bolnišnice. Dokazi za nujnost teh standardov so kronično ignorirani.
Tudi Slovenija naj se zamisli. Nepremišljen kadrovski pristop namreč pomeni nižjo kakovost oskrbe. Nižja kakovost pomeni višje stroške za davkoplačevalce, le blagajne so ponekod druge. Zlasti v Angliji opažamo naraščanje malomarnosti v zdravstvu, ki je doseglo rekordne ravni leta 2022 in v monetarni vrednosti presega stavkovne zahteve. Če dodamo stroške dodatnega pomožnega osebja, se ocena giblje okrog 6 milijard funtov, zato zvišanje plač medicinskemu osebju v Angliji ni nespametna poteza. (Škotske in valižanske centrale so se z vladami namreč spogajale pred stavko.) Podobne so ocene izgub drugje, v železnicah npr. 1,2 milijardi funtov prejšnji mesec. Čeprav je britanska vlada že priznala, da bi bilo v tem primeru za proračun ceneje skleniti kompromis, se ne premakne z mesta.
Na Otoku sta očitni izjemno moralistična medijska in vladna drža v primeru stavke medicinskih sester, negovalnega osebja, reševalcev, učiteljstva in akademije. Komentarji segajo vse od preizpraševanja moralnih temeljev stavke do tudi Sloveniji znanih vprašanj, če si res zaslužijo višje plače.
Pri takem odnosu ne gre spregledati, da so omenjeni poklici visoko feminizirani, in historično opisani kot delo ‘iz ljubezni’, ki ga opredeljuje krepost (poklicanost, požrtvovalnost) pred strokovnostjo. Stavka teh poklicnih skupin tako ne ustreza podobi skrbnih žensk in moških, ki požrtvovalno skrbijo za druge.
Katastrofalno stanje v teh podsistemih ni posledica ravnanj zaposlenih, zato jih ne gre vsevprek kriviti, kadar odtegnejo svoje delo in zaslužek za izboljšanje ali vsaj ohranitev javnega sistema. V odziv na agresivno vladno in medijsko kampanjo se namreč razkrivajo grozljive osebne zgodbe visoko kvalificiranih medicinskih sester, negovalnega in učiteljskega osebja, doktoric znanosti, odvisnih od dobrodelnih organizacij, paketov hrane, brez dostopnega ogrevanja, elektrike, prevoznih stroškov na delo (v ZK večinsko nismo upravičeni do teh niti do nadomestila za malico).
Medicinske sestre, negovalno osebje in reševalci s svojo potezo opozarjajo javnost in vlado in razumem ga kot urgentni klic na pomoč. Imajo mojo podporo tudi v vlogi pacientke in davkoplačevalke – stavkajoče se odrekajo dnevnemu plačilu in socialni varnosti, da bi zagotovile boljšo prihodnost sebi in nam dostopnost, kakovost in varnost. Nenazadnje je njihova in naša stavka za obstanek javnega sistema, ki ga od svojega nastopa vlade pred 13 leti konservativci ne le spodjedajo, ampak načrtno in premišljeno razgrajujejo.
Britanski primer je primer privatizacije javnega sistema brez primere. S to razliko, da je NHS nacionalni ponos in del britanske identitete. Da je solidarnost med zaposlenimi v NHS neprimerljiva slovenskemu zdravstvu. Zdravniki namreč javno podpirajo vse stavkajoče v NHS in na račun lastnega zdravja prevzemajo del nalog. Prav zdravniki znotraj sistema so tisti, ki najglasneje svarijo pred privatizacijo NHS in vlado opozarjajo, naj javnega sistema ne razbremenjuje s pripuščanjem zasebnikov.
Britanski premier Rishi Sunak, podobno kot njegovi vrstniki v drugih državah, ostaja gluh in snuje načrte pacientske participacije (20 funtov za vsak obisk osebnega zdravnika in 66 funtov za obisk urgence). Jasno je, da ne razume vprašanja finančne dostopnosti. Sunak uporablja zasebno zdravstvo in je daleč od dojemanja realnosti, v katero je njegova stranka pahnila kraljestvo. Sreča v nesreči je, da so ljudje na Otoku že izkusili privatizacijo in mešane zdravstvene in izobraževalne ekonomije in nanje ne bodo pristali brez boja. Nihče si namreč želi razpleta, po katerem bi kraljestvo postalo še bolj »vzhodnoevropsko slovensko”.
Naslovna fotografija Jane Javornik
je povzeta s spletne strani časopisa DNEVNIK, intervjuja Bojane Leskovar (2.7.2022) z Jano Javornik: Mnogi se vedejo, kot da je pamet razporejena glede na politično moč
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com