Pogovor s Katjo Zabukovec Kerin, predsednico Društva za nenasilno komunikacijo, nevladne organizacije, ki je kolektivna članica Ženskega lobija Slovenije.
Povzeto iz spletne strani prvega programa Radia Slovenija
"Temu pravite enakost?"
Če smo v prejšnji epizodi podkasta Na pravi strani govorile o pravici do splava, o pravici žensk do telesne avtonomije ter o tem zakaj je problematično, da določena gibanja javno pozivajo k ukinitvi pravic žensk in k uveljavljanju moške dominacije, smo v tokratni epizodi spregovorile o tem, kako je nasilje nad ženskami povezani s tovrstno patriarhalno miselnostjo.
Avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer je pred mikrofon povabila Katjo Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Celoten pogovor je dosegljiv na tej povezavi.
Objavljeno na spletni strani Radia Slovenije 30.10.2023.
Trajanje pogovora 29 minut. Pogovor se začne v četrti minuti posnetka.
Nekaj začetnih poudarkov pogovora s Katjo Zabukovec Kerin:
"V zadnjem času, ko spet večkrat govorimo o femicidih, o umorih žensk, je tako težko prepričati ljudi, da ne moremo obravnavati obeh tem ločeno. Če govorimo o skrajnem primeru, ki je umor ženske , moramo govoriti o manjših stvareh, ki se dogajajo vsak dan in na katere smo manj pozorni, ne problematiziramo in se včasih celo norčujemo. Vsa sporočila skupaj prispevajo k dovoljenju, da nekateri naredijo najhujša kazniva dejanja nad ženskami.
Nasilje nad ženskami je hkrati vzrok in posledica diskriminacije žensk. Zato ne moremo obravnavati obeh tem ločeno. Če želimo ustaviti nasilje nad ženskami, moramo naslavljati splošno neenakost v družbi, omogočati večjo enakost in posledično se bo zmanjšalo tudi število napadov in umorov žensk.
Položaj žensk se je v zadnjih dveh letih izrazito poslabšal, povečalo se je partnersko nasilje, nasilje v družini, spolno nasilja. V preteklem tednu smo ponovno poročali o fremicidu. Istočasno pa se vrstijo tudi javni napadi na že priborjene pravice žensk.
V času, ko se je začela zapirati država, v času kovida, smo bili na začetku kar presenečeni in navdušeni nad tem, da se v tistem času v Sloveniji ni zgodil hujši napad nad žensko znotraj zaprtih vrat in da ni bilo nobenega femicida. O tem smo govorili celo v tujini, kjer je bilo femicidov nemudoma veliko več. Vendar nevladne organizacije smo takrat opozarjale, da gre za zatišje in da pričakujemo nevihto potem, ko se bodo ukrepi umirili. V tem času se je namreč zgodilo, da so ženske prevzele vse bolj tradicionalne vloge. Prevzele so skrbstveno vlogo znotraj družine, skrb za šolanje otrok, prehrano, starejše člane, bolne družinske članice in člane in da so se vloge med očeti in mamami, med ženskami in moškimi ponovno vzpostavile na način, ki ga poznamo iz preteklosti. Vendar že tam ni deloval, ker je prispeval k neenakosti. V tistem času, ko se je država začela ponovno odpirati, pa smo nevladne organizacije začele beležiti skokovit porast primerov ljudi, ki so se k nam zatekali po pomoč.
Takrat smo zabeležili skokovit porast števila posilstev, napadov na ženske, tudi najhujših dejanj, kot je umor. Zelo povezano je s tem, da ko pristanemo na retradicionalizacijo vlog, se zgodi večje dovoljenje za napade na ženske. Zgodi se namreč, da se pričakovanja do žensk nekako spremenijo. In tisti moški, ki so že prej povzročali nasilje, pa tudi kakšni na novo, začnejo od žensk pričakovati večjo podreditev, večje prilagajanje. Začnejo jih ponovno potiskati v zasebni prostor, stran od javnega. Vse to jim daje večje dovoljenje tudi, ko se v javnosti pojavljajo neki pritiski, shodi ali pobude za omejitev pravic žensk (svobodno odločanje o rojstvu otrok, podaljšanje porodniškega dopusta in podobno) in se ponovno zapira ženske v zasebnost. Vse to na koncu rezultira v večjem nasilju nad ženskami in tudi v večjem številu najhujših dejanj nad ženskami, kot so umori, posilstva, spolni napadi.
Vsemu temu smo priča v zadnjem času in mene zelo skrbi, ko vidim, da se poskuša obe temi obravnavati povsem ločeno. Želeli bi naslavljati nasilje nad ženskami. Danes ni več veliko ljudi, ki rečejo, da je prav, da ženske umirajo pod rokami svojih partnerjev. Vendarle nismo pripravljeni narediti tisto, kar bi dejansko ustavilo nasilje. Želimo si nekih všečnih, instant rešitev, kot so elektronske zapestnice ali kaj podobnega, vendar pozabljamo, da je treba naslavljati neenakosti, ki omogočajo, da do nasilja sploh prihaja."
Vsebina pogovora povzeta od začetka do 8:35 minute.
Naslovna fotografija: Tamino Petelinšek/STA
Fotografija je bila objavljena na tej povezavi
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com