V Časopisu Večer so 5. avgusta 2024 objavili nadvse zanimiv članek o nujnosti kvot in sistematičnem vlaganju v prepoznavnost ženskih kandidatk na volitvah.
Avtorica povzetka in članka je Urška Mlinarič
NUJNOST KVOT
Letos obeležujemo 20 let, kar je bila s spremembo ustave postavljena podlaga za zakonodajne spremembe za uvedbo spolnih kvot v volilni zakonodaji, ki so jo podprle leve in desne stranke. Na mestu je torej vprašanje, kakšen učinek ima njihova uzakonitev. Nedvomno je, da so kvote vplivale na sestavo političnih teles. Na zadnjih državnozborskih volitvah je bil delež izvoljenih žensk najvišji, skoraj 40-odstoten, delež ministric niha in je trenutno pri tretjinski zastopanosti. Na evropski parlamentarni ravni smo s 50 odstotkov padli na 33 odstotkov, tudi na lokalni ravni z deležem žensk, še posebno županj, še ne moremo biti zadovoljni. Brez kvot bi težko dosegali takšen rezultat. O tem ni dvoma. Tudi sedanja vlada je kljub obljubam o pariteti še daleč od cilja.
Spolne kvote v politiki so po eni strani učinkovit mehanizem vzpostavljanja enakosti spolov na tem področju, po drugi strani je njihov posredni cilj, da z večjo prisotnostjo žensk na odločevalskih položajih spreminjajo odnos družbe.
Če je za moške samoumevno, da so javno družbeno angažirani, so nosilci moči, se ženske še vedno močno povezuje z zasebno sfero, neplačanim delom, težjim napredovanjem in nižjim plačilom za enako delo.
Kljub kvotam ženskam v politiki ni lahko. Poleg mizoginije, seksizma in poskusov diskreditacije, ker izzivajo status quo, pogosto tudi v lastnih strankah naletijo na polena.
"V politiko sem se vključila zelo mlada ... V stranki sem se morala vedno boriti, kadar je šlo za vključevanje na kandidatno listo. Ko sem bila noseča, so mi rekli, posveti se materinstvu in prepusti mesto drugim. " Tako je svojo izkušnjo ob letošnjem dnevu žensk izpričala ena od nekdanjih evropskih poslank iz Slovenije.
Premika se počasi, za marsikatero prepočasi, zato so kvote kot spodbuda nedvomno potrebne. Ne gre za to, da bi ženske odžirale mesta moškim. Preprosto se jim z njimi zgolj odprejo enake možnosti, ki jim jih prav zaradi močno ukoreninjenih stereotipov pogosto odrekajo. Stekleni strop in lepljiva tla še marsikje učinkujejo.
Zato jih potrebujemo tudi v gospodarstvu, kjer še vedno zelo malo žensk vodi večja podjetja, nizek je tudi delež žensk v upravah podjetij. Zgledi vlečejo, spremembe so nujne. Enaka participacija žensk na vseh ravneh lahko prispeva k blaginji in potrebnim družbenim premikom k večji enakosti. Raziskave kažejo, da večanje deleža žensk na položajih odločanja povečuje oblikovanje politik, ki v ospredje potiskajo teme, ki zadevajo družine, raznolike družbene skupine ter etnične, rasne in druge manjšine.
Ne, ne gre za to, da bi s kvotami priložnost dobile manj sposobne ženske na račun sposobnih moških, kot je včasih slišati. So mar vsi moški, nosilci moči, enako sposobni?
Kvote so dragocena pridobitev. In dobra novica je, da se je mladi, ki so vse glasnejši borci in borke za boljšo prihodnost, zavedajo veliko bolj kot generacije, ki še držijo vzvode oblasti.
ŽENSKE KVOTE
Sistematično vlagati v prepoznavnost
Na izvoljivost žensk bolj kot preferenčni glas vplivajo prepoznavnost, izkušnje in vložek v kampanjo, kaže raziskava evropskih volitev v Sloveniji.
Predlog: Ob menjavi naj žensko zamenja ženska
Za devet mest v evropskem parlamentu se je junija letos potegovalo 53 kandidatov in 45 kandidatk. Med enajstimi kandidatnimi listami so zgolj v Levici in NSi nastopili z več kandidatkami kot kandidati. Izvoljene so bile tri kandidatke, pri čemer sta bili dve od njiju, Romana Tomc in Irena Joveva, nosilki liste strank SDS in Gibanje svoboda, Zali Tomašič (SDS) pa se je z zadnjega mesta uspelo uvrstiti v Evropski parlament s pomočjo preferenčnih glasov. Kljub temu preferenčni glas na letošnjih volitvah v Evropski parlament v Sloveniji ni bil ključen za izvolitev ženske, pač pa je bila ključna umestitev na prvo mesto na listi, saj je osebi na tem mestu to prineslo kar 56 odstotkov glasov. Stranke imajo s tem odločilen vpliv na izvolitev kandidatov, so ugotovili v raziskavi letošnjih evropskih volitev v Sloveniji z vidika ena- kosti spolov, ki so jo izvedli v Ženskem lobiju in Zagovorniški skupini za pravične evropske volitve za ženske.
Do paritete za izmenjavo spola na vrhu liste na vsakih novih volitvah,
za obvezno uporabo zadrge za celotno kandidatno listo
in obvezen preferenčni glas
"Če kandidatka ni na prvem mestu, za njeno izvolitev ni odločilen spol, ampak njena prepoznavnost, izkušnje, medijska prisotnost ter vložek dela in denarja v kampanjo kandidatke," je ob predstavitvi ugotovitev dejala Sonja Lokar, ena od avtoric raziskave in predsednica Ženskega lobija Slovenije (ŽLS) ter članica Zagovorniške skupine za pravične evropske volitve za ženske. Tudi na podlagi ugotovitev je opozorila, da je treba za izboljšanje položaja žensk v politiki sistematično vlagati v njihovo prepoznavnost in politično profiliranje, in to ne le med volilno kampanjo, temveč skozi celoten politični cikel. Sem spada tudi enakost pri odmeri medijske pozornosti - tudi na tokratnih volitvah so stranke na javna medijska soočenja pretežno pošiljale nosilce list.
Prizadevanja za pariteto kot levičarska agenda
Iz zagovorniške skupine so pred evropskimi volitvami stranke pozvali k podpisu memoranduma o zagotavljanju pravičnih evropskih volitev 2024 za ženske, s katerim bi se zavzemali, da bodo na svojih listah uporabili zadrgo in prvo kandidatko uvrstili na prvo ali drugo mesto. Da bodo izrecno opredelili svoje stališče do evropske politike enakosti spolov, omogočili svojim kandidatkam enake možnost za pridobivanje glasov volivk in volivcev, na način, da jim bo zagotovljena enaka vidnost v medijski kampanji in na javnih dogodkih kot kandidatom. Prav tako naj bi uveljavili ničelno toleranco do seksizma in seksističnega sovražnega govora ne le v javnosti, temveč tudi v lastni stranki. Po volitvah naj bi zahtevali, da Slovenija enakovredno nominira kandidatko in kandidata za komisarsko funkcijo.
Da ne potrebuje njihove zaščite in pomoči na evropskih volitvah, "odklanjam pa tudi vsiljevanje levičarske agende in napihovanje problemov, ki to niso," je Ženskemu lobiju in zagovorniški skupini preko omrežja X sporočila Romana Tomc (SDS). So pa omenjeni memorandum poleg stranke Vesna in Piratov podpisale vse tri koalicijske stranke. Kljub temu vlada Roberta Goloba tudi po volitvah ni bila pripravljena predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen predlagati, kot je ta pozvala vse države članice EU, tudi ženskega imena za komisarsko kandidatko. Vztrajali so, da slovenski komisarski kandidat ostane zgolj Tomaž Vesel.
Raziskovalke so tudi ugotovile, da je v sami kampanji izrazito manjkalo tem, ki so nagovarjale vprašanje enakosti spolov. Izjema je bila dostopnost splava v EU, in še to zaradi pobude Inštituta 8. marec Moj glas, moja odločitev, ki je postavila vprašanje splava v Evropi za pomembno temo kampanje. Vprašanja žensk se je dotikala tudi tema vojne v Ukrajini in Gazi, a se je pri slednji ženske obravnavalo predvsem kot pasivne žrtve na vojnih območjih, ne kot akterke. Med političnimi strankami je po ugotovitvah raziskovalk edino Vesna v svojem programu celovito obravnavala enakost spolov, medtem ko je SDS zavzela tradicionalno stališče poudarjanja družinske politike in subsidiarnosti pri urejanju spolnih in reproduktivnih pravic. Levica je izpostavila boj za enake možnosti ženske, medtem ko so druge stranke teme, povezane s spolom, omenjale obrobno. Čeprav se je glas žensk v tokratni kampanji slišal bolj kot doslej, so tudi skozi anketo med nekdanjimi in sedanjimi evroposlankami ugotovili, da so bile marsikdaj deležne seksističnega nasilja, predvsem preko socialnih omrežij.
Za konkretne zakonske spremembe
V ŽLS in zagovorniški skupini tako za dosego paritete na evropskih volitvah predlagajo več zakonodajnih sprememb; izmenjavo spola na vrhu liste na vsakih novih volitvah, obvezno uporabo zadrge za celotno kandidatno listo in obvezni preferenčni glas. Predlagajo tudi, da bi poslanko, ki zaradi kakršnegakoli razloga izgubi sedež v evropskem parlamentu, nadomestila naslednja ženska z najvišjim številom preferenčnih glasov. Predsednica Ženskega lobija priznava, da bi ta sprememba lahko bila sporna za veliko število ljudi, saj bi tako poslanski sedež dobila oseba, ki je dobila manj glasov od moškega, "vendar je to jedro pozitivnih ukrepov. Namen je izenačiti neenak položaj kandidatov zaradi dolgotrajnih strukturnih razlogov."
Preboj žensk do enakopravnega položaja namreč poteka zelo počasi, korakoma, in če tovrstnih spodbud ni, potem tudi sprememb ni, pravi Lokar in dodaja, da ko se bo proces kvot enkrat ukoreninil, mogoče tudi tovrstni ukrepi ne bodo potrebni. "Vsaj za zdaj pa so. Prepričana sem, da če ta trenutek zbrišemo kvote iz naše zakonodaje, bomo zelo hitro nazaj pri 13- odstotni zastopanosti žensk," zaključuje Lokar.
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com