OD KVOT DO PARITETE
23. junja 2024 je minilo 20 let, odkar je bil dopolnjen 43. člen Ustave Republike Slovenije, ki je omogočil uzakonjanje spolnih kvot pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti. Dopolnilo se glasi: Zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti.
Ta prelomni dogodek sta 21. 6. 2024 Ženski lobi Slovenije in zagovorniška skupina »Za pravične evropske volitve za ženske« obeležila z javnim posvetom Od kvot do paritete v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani.
Dr. Miro Cerar, vodja strokovne skupine, ki je takrat pripravljala spremembe ustave, je uvodoma poudaril, da sta poročevalki o vprašanju podpornih ukrepov za enakopravno udeležbo žensk v voljenih političnih organih, dr. Alenka Šelih in dr. Tanja Rener, s svojimi strokovnimi argumenti prepričali veliko večino strokovne skupine, da je skoraj soglasno podprla dopolnilo 43. člena ustave. To je olajšalo nastajanje soglasja o tem ustavnem dopolnilu tudi med poslankami in poslanci. Potrdil je tudi, da brez tega posega v ustavo gotovo ne bi uspeli niti s kasnejšim postopnim uzakonjanjem kvot za kandidiranje moških in žensk v volilni zakonodaji.
Violeta Neubauer je nato spomnila kako slab je bil položaj žensk v politiki med letoma 1990 in 2002, kljub temu, da je položaj žensk v družbi v marsičem bistveno boljši kot v najbolj razvitih zahodnih državah. Med vzroki za odsotnost ali podzastopanost žensk je omenila odklonilen odnos do feminizma in šibkosti izrecne politične organiziranosti žensk že v socializmu, pomanjkanje moči žensk v novonastalih političnih strankah in premajhni sposobnosti povezovanja vseh, ki so si želele_i doseči enakopravno sodelovanje žensk v politiki. Vsi posamični poskusi v državnem zboru in vladi, da bi uvedli potrebne podporne ukrepe, so spodleteli, čeprav smo v tem obdobju še imeli v državnem zboru Komisijo za žensko politiko, vladni Urad za žensko politiko in je bil sprejet dober Zakon o enakih možnostih žensk in moških.
Liana Kalčina je opisala, kako je nastala in delovala Koalicija za uveljavitev uravnotežene zastopanosti žensk in moških v javnem življenju, ki je dejansko ustvarila mogočen pritisk na odločevalce in tako odprla pot za ustavno spremembo. V njej so se kot neodvisni posamezniki in posameznice združile aktivne ženske in moški iz stroke, civilne družbe, vladnih krogov, političnih strank in mnoge poslanke in nekateri vidni poslanci v takratnem državnem zboru. V razpravo je ta koalicija vnesla argumente in primere dobre prakse iz Francije in Belgije, organizirala pogovore in javne dogodke, izdala predvolilno prilogo Dela pred prvimi evropskimi volitvami, organizirala pošiljanje razglednic v državni zbor z zahtevami po enakih možnostih za kandidiranje žensk na prvih evropskih volitvah in še in še. Tako se je gradilo politično soglasje od spodaj navzgor, ki je dejansko omogočilo spremembo ustave.
Dr. Milica Antić Gaber je prikazala, kakšne rezultate je dalo uzakonjanje spolnih kvot, ki je sčasoma privedlo do tega, da smo na zadnjih državnozborskih volitvah izvolili več kot 40 odstotkov poslank, da imamo predsednico državnega zbora in predsednico države. Seveda ni vse idealno, županj in svetnic v manjših občinah je odločno premalo, število ministric v vladah niha, spreminjanje strankarske dinamike lahko dosežene rezultate hitro poslabša.
Majda Širca je pripovedovala o tem, kako je potekal proces spreminjanja 43. člena ustave v državnem zboru, kako so poslanke dosegle, da je predlog za spremembo 43. člena ustave podpisalo 76 poslank in poslancev. Prvopodpisani pod ta predlog so bili takratni predsednik državnega zbora Borut Pahor iz SD in dva nekdanja predsednika državnega zbora, Jožef Školjč iz LDS in Janez Podobnik iz SLS.
dr. Alenka Verbole je ocenila, da je bila sprememba 43. člena ustave prava majhna revolucija, a dosežene spremembe niso ne zadostne, ne stabilizirane. Zadnje evropske volitve so prinesle samo 33 odstotkov poslank, torej poslabšanje. Delila je nekatere predloge Ženskega lobija Slovenije in koordinativne skupine, in sicer, da se uvedejo politika 50:50 in zadrga (razporeditev izmenično po spolu), da je na vsakih naslednjih volitvah nosilka liste ženska, če je bil v prejšnjem mandatu na čelu liste moški, in da izvoljeno poslanko ob njenem morebitnem odstopu zamenja naslednja poslanka na listi. Vprašanje ostaja odprto tudi o tem, kako lahko na izvoljivost kandidatk vpliva uvedba preferenčnega glasu, ki so jo ljudje množično potrdili na referendumu.
Dušan Vučko, nekdanji direktor državne volilne komisije (DVK) je ocenil, da o tem, kdo bo izvoljen v evropski parlament, kljub preferenčnemu glasu, ki ga je uporabila večina volivk in volivcev, v pretežni meri še vedno odločajo strankarski sestavljalci list, saj so bili izvoljeni¬_e, ne glede na spol, prvouvrščeni kandidati in kandidatke. Kandidatka, ki je preskočila med izvoljene z dna svoje liste, pa je samo zanimiva izjema, ki potrjuje to pravilo. Številke o razporeditvi preferenčnih glasov so pokazale, da so kandidatke prejele manj preferenc, kadar je šlo za manj znane in manj nacionalno prepoznavne političarke. Za bolj poglobljeno analizo vpliva spola na letošnje evropske volitve pa so umanjkali podatki o spolni strukturi volilnega telesa in dejansko udeleženih na volitvah, ki jih DVK še ni objavila.
Sonja Lokar je posvet zaključila s pozivom po oživljanju povezovanja čez vse siceršnje politične delitve, ki bi nas pripeljalo do novega političnega soglasja o tem, da potrebujemo premik od kvot za kandidirane do dejanske paritete izvoljenih, in ki bi zajelo ne samo potrebne popravke volilne zakonodaje, ampak tudi dejansko povečalo možnosti, da v politiko dobimo več žensk in več moških, ki se zavedajo pomena enakosti spolov v politiki in so se pripravljeni resno truditi, da bi se izenačila ne samo število izvoljenih po spolu, ampak tudi moč zaupanja vrednih, osebno izvoljenih žensk in moških v političnem odločanju o vseh pomembnih javnih zadevah.
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com