IZVEDENO !! Peta delavnica: 18.11.2022 ob 14.00 uri na II. gimnaziji v Mariboru
V petek, 18. novembra ob 14:00 je potekala še zadnja delavnica projekta Volilna pismenost za enakost spolov z naslovom Zakaj že ženske rinejo v politiko - v DZ in vlado?
Govorili so o tem kako se vlada oblikuje, kako zmagovalna stranka vodi ta proces in kako se vanj vključujejo (potencialne) koalicijske stranke ter kaj je bistvo koalicijske pogodbe; kdo sestavlja vlado in na kakšen način poteka delo znotraj vlade; zakaj je pomembno, da sta vlada in parlament spolno uravnotežena in v njih sedijo tudi predstavniki družbenih manjšin; katere so glavne naloge vlade ter parlamenta, kakšna je vloga vlade v procesih odločanja na nacionalni ravni; kakšen je odnos med vlado in ministrstvi; kakšen je odnos med vlado in parlamentom; kakšne so obveznosti vlade in njenih ministrov do civilne družbe in kako lahko civilna družba vstopi v procese odločanja in kako lahko sproži pobude, ipd.
Na dogodku so sodelovali ministrica za digitalizacijo dr. Emilija Stojmenova Duh ter najmlajša koalicijska poslanca trenutne sestave Državnega zbora RS, Lucija Tacer in Lenart Žavbi. Dogodek je moderirala Ana Kalin, predsednica Ženskega lobija Slovenija.
"Sestava državnega zbora mora biti čim bolj raznolika, saj lahko le tako zakoni in ukrepi ustrezno naslovijo čim širšo družbo," je povedala ministrica Emilija Stojmenova Duh na srečanju za dijake Druga Gimnazija Maribor v organizaciji Ženski lobi Slovenije.
Dogodek ste lahko spremljali tudi prek spleta.
Projekt finančno podpira Ameriško veleposlaništvo v Sloveniji.
IZVEDENO !! Četrta delavnica: 9.11.2022 ob 17.00 uri v Novi Gorici
,
V okviru projekta Ženskega lobija Slovenije z naslovom »Volilna pismenost za enakost spolov« smo v Novi Gorici, 9. novembra 2022, v sodelovanju s Fakulteto za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ), organizirali delavnico - pogovor na temo lokalne samouprave.
Sogovornici, gostji pogovora sta bili dr. Simona Kukovič, strokovnjakinja za področje lokalne samouprave in profesorica na FUDŠ ter Iva Devetak, predsednica Medobčinskega društva prijateljev mladine za Goriško. Dogodek je moderirala Liana Kalčina, članica Ženskega lobija Slovenije.
Poleg udeležencev, prisotnih v dvorani, je pogovoru sledilo več udeležencev preko zoom povezave, med njimi mladi, ki se pogovorov udeležujejo že četrtič.
V sicer obširni temi o lokalni samoupravi smo se dotaknili nekaterih pomembnih vprašanj, ki omogočajo učinkovitejše delovanje lokalnih samoupravnih struktur, razmišljali o vprašanjih, ki zavirajo uravnoteženo zastopanost in participacijo obeh spolov ter predstavili primere dobre prakse.
Dr. Simona Kukovič nam je, kot izjemna poznavalka lokalne samouprave, predstavila koncept delovanja ter probleme, ki zavirajo večjo učinkovitost ter večjo udeležbo prebivalcev, zlasti mladih in žensk v participativni družbi. Iva Devetak pa je na primeru delovanja nevladne organizacije v lokalnem okolju, Medobčinskega društva zveze prijateljev mladine za Goriško, predstavila primere reševanja manj ugodnega položaja nekaterih skupin otrok in staršev, zlasti z vztrajnim zavzemanjem (od lokalne skupnosti do državne ravni) za ureditev njihovih problemov.
Ugotavljali smo, da lahko prav v lokalnih skupnosti prebivalci najlaže uresničujemo pravico do sodelovanja in sprejemanja odločitev. Pomembna oblika je prav udeležba na volitvah, referendumih in posvetovanjih. Vprašanja sodelovanja pri urejanju skupnih vprašanj bivanja in kakovostnega življenja v lokalni skupnosti so v interesu vseh prebivalcev, zato je pomembno, kdo je na volitvah izvoljen v predstavniških organov in ali so med njimi mladi ter ženske in moški.
IZVEDENO !! Tretja delavnica: 26. 10. 2022 v Ljubljani
26.10. 2022 (od 17.00 do 19.30) smo na Gimnaziji Ledina v Ljubljani izvedle tretjo delavnico v okviru projekta Ženskega lobija Slovenije "Volilna pismenost za enakost spolov", tokrat na temo Volilni sistemi. Zaradi nenadne bolezni se nam ni mogla pridružiti dr. Milica Antić Gaber.
Temo smo obravnavali v obliki odprtega pogovora dr. Cirla Ribičiča, nekdanjega ustavnega sodnika in specialista za vprašanja volilnih sistemov, Sonje Lokar, Žive Vidmar in Tonje Jerele, ki si v feminističnem gibanju v Sloveniji že leta prizadevajo za izenačenje politične moči žensk in moških na formalnih mestih družbenega odločanja, in dijakinj in dijaka Gimnazije Ledina v Ljubljani.
Primerjali smo volilne sisteme za predsednika/co države, za evropske poslance/ke in poslance/ke državnega zbora in ugotavljali, ali zares ponujajo ženskam enake možnosti za kandidiranje in izvolitev kot moškim.
Ugotovili smo, da glavna ovira za izvolitev žensk, kljub še vedno obstoječim predsodkom glede sposobnosti žensk za opravljanje pomembnih funkcij v politiki, niso volivke in volivci, pač pa zadržki tradicionalnih političnih strank, ki so do žensk še vedno pristranske in največkrat dajejo prednost moškim kandidatom - prej jih ponudijo kot kandidate za predsednika države, dodeljujejo jim prva mesta na listah za evropske volitve, pošiljajo jih kandidirati (za državni zbor) v pretežno manj ali čisto ne-izvoljive okraje. Kvote tako ne morejo biti dovolj učinkovite, še posebej ne, če imajo pri izvolitvi zadnjo besedo strankarska vodstva in ne volivke in volivci.
Kljub vsemu pa se stanje počasi spreminja na bolje. Na zadnjih evropskih volitvah so volivci in volivke v evropski parlament s preferenčnimi glasovi izvolili pol žensk in pol moških. Zmagovita nova stranka je v državni zbor pripeljala več poslank kot poslancev, ker je imela na listah pariteto. Obeta se nam izvolitev prve predsednice države, ki pa se je v drugi krog prebila brez podpore katerekoli od političnih strank.
Ugotovili smo, da je pomembno, da v organe političnega odločanja pride več kot 30% žensk, in to takih, ki so pripravljene in se znajo odločno zavzemati proti diskriminaciji med spoloma in proti nasilju nad ženskami. Pomembno je, da kandidatke in kandidate dejansko izvolijo volivke in volivci, ne pa strankarska vodstva.
Mladi se niso zavedali, da volitve dejansko odločijo glasovi starejših od 61 let in da je bila udeležba mladih med 18. in 30. letom na predzadnjih predsedniških volitvah v prvem krogu 11% in drugem samo 12%. Podpora volilni pravici pri 16 je bila deljena.
Pogovor je moderirala Sonja Lokar, članica Ženskega lobija Slovenije.
Dogodek je potekal v živo v prostorih Gimnazije Ledina v Ljubljani (Resljeva 12). Lahko ste ga spremljate tudi preko Zoom-a. Tudi prihodnje pogovore boste lahko spremljali na spodnji povezavi.
Zoom: https://uni-lj-si.zoom.us/j/95554681339
V novembru bomo nadaljevali z delavnicami projekta Ženskega lobija Slovenije Volilna pismenost za enakost spolov, in sicer v Novi Gorici (lokalna samouprava) in v Mariboru (vloga vlade in državnega zbora).
IZVEDENO !! Druga delavnica: 12.10. 2022 v Novem mestu
Druga delavnica projekta ŽLS Volilna pismenost za enakost spolov, se je odvila v sodelovanju z enim slovenskih najbolje organiziranih in uveljavljenih društev: Društva za razvijanje prostovoljnega dela, 12.10. 2022, v prostorih tega društva na Novem trgu 9, v Novem mestu (od 18.00 -19.45), v dvorani polni mladih prostovoljk in prostovoljcev in s sodelovanjem mladih iz vse Slovenije - preko zooma.
Po kratki uvodni predstavitvi projekta s strani Sonje Lokar iz Ženskega lobija Slovenije, so trije resnični poznavalci, Goran Forbici iz CNVOS - Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Tea Jarc iz Sindikata mladi plus in Glasu ljudstva ter Maja Žunič Fabijančič iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela, osvetlili bistvene teoretične pojme, mite in stereotipe, ki zadevajo aktivno državljanstvo, civilno družbo in politiko. Na konkretnih primerih: referenduma o vodi; liste zahtev civilne družbe - povezane v Glasu ljudstva ter njegovega volilomata (pred državnozborskimi in zdaj še predsedniškimi volitvami), prostovoljstva v podporo beguncem in Romom ter mednarodnga povezovanja mladih prostovoljk in prostovoljcev v Novem mestu, ilustrirali, kako se te dejavnosti med seboj prepletajo, dopolnjujejo, in so v nenehnem dialogu.
V kratki razpravi, ki je sledila, so tudi mladi v dvorani in sodelujoči preko interneta, na poziv moderatorke Nade Štampohar, spregovorili o svojih izkušnjah. Ob zaključku smo se vsi strinjali, da tudi mladi ljudje, ki niso del formalne politike, lahko bistveno vplivajo na izboljšanje življenja v svoji ožji skupnosti in celo na ravni države, če se le dovolj dobro organizirajo in opredelijo svoja pričakovanja do družbenih sprememb. Eno od teh je, da bi starostno mejo za pridobitev volilne pravice premaknila na 16 let, saj so takrat mnogi mladi že ekonomsko samostojni, plačujejo davke in so tudi odgovorni za svoja dejanja pred zakonom, ne morejo pa neposredno vplivati na formalno politiko, tudi s tem, da na volitvah soodločajo, kdo jih bo zastopal v organih oblasti na lokalni in državni ravni ter v EU.
Dogodek se je končal z dogovorom, da se kmalu spet vidimo preko interneta, na tretji delavnici ŽLS, ki bo 26.10. 2022, ob 17.00 na gimnaziji Ledina v Ljubljani, ki bo osvetlila značilnosti in izzive volilnih sistemov v Sloveniji.
IZVEDENO !! Prva delavnica: 28.9. 2022 v Škofji Loki
Pogovor na temo o proračunih v okviru projekta ŽLS: Volilna pismenost za enakost spolov, ki je potekal 28.9. 2022 v Škofji Loki, je bil res zanimiv. Vodila ga je Sonja Lokar, članica Ženskega lobija Slovenije (ŽLS).
Uvodničarka, državna sekretarka, magistrica Alenka Bratušek in uvodničar, župan Škofje Loke, Tine Radinja, sta na kratko opisala vse značilnosti proračuna države, zdravstvene in pokojninske blagajne, občinskega in participativnega proračuna. Prikazala sta, kako se proračuni polnijo z davki, prispevki in posojili, kako se praznijo, na osnovi zakonskih obveznosti in politično opredeljenih načrtov ministrstev, oziroma pokojninske in zdravstvene blagajne na ravni države in v občini po sprejemu na občinskem svetu.
Vsebina participativnega proračuna, ki je v občini Škofja Loka znašal med 4 in 5% tistega dela občinskega proračuna, ki se porabi v skladu z občinskimi razvojnimi načrti, se določi z neposrednim sodelovanjem občank in občanov v krajevnih skupnostih. V dajanje pobud in odločanje o participativnem proračunu so bili v tem primeru vključeni tudi 16 let stari občani in občanke.
Poudarjeno je bilo, da je smisel pobiranja davkov in prispevkov omogočiti javne storitve in dobro delovanje socialne države, kar je še posebej pomembno za enake možnosti mladih, žensk in socialno ranljivih skupin, in da se ne more brez predhodnega uvrščanja in potrditve v proračunu porabiti noben javni denar.
Proračun Slovenije, ki je bil pravkar sprejet je, okroglo, težek 14 milijard evrov, občinski v Škofji Loki pa 30 milijonov evrov. Udeleženci hibridne delavnice so postavili kopico zares smiselnih vprašanj: Kako se ugotavljajo potrebe ljudi, ki jih je treba pokriti s proračunskimi odhodki? Zakaj Slovenija ne porabi vsega denarja, ki ga pridobi iz različnih virov iz EU? Zakaj je državni proračun v minusu in kako se ta dolg odplačuje? Ali se pri načrtovanju proračuna pregleda, ali so moški in ženske in vsaka od generacij, v sorazmernem deležu enako pridobili z njegovim razrezom?
Povezava do zoom linka za vse dogodke: https://uni-lj-si.zoom.us/j/95554681339
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com