ENAKOST SPOLOV IN EVROPSKA UNIJA
1. AKTUALNE TEME - SPLOŠNO
Enakost žensk in moških je ena temeljnih vrednot Evropske unije, spodbujanje enakosti pa obveznost, zapisana v Pogodbi. Komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen je postavila enakost spolov v ospredje svojega političnega delovanja in zastavila ambiciozno strategijo za obdobje 2020–2025.
V zadnjih letih je EU sprejela veliko pomembnih direktiv, ki prinašajo pomembne novosti na področjih, ki so ključna za doseganje ciljev strategije: usklajevanja poklicnega in družinskega življenja oziroma enakovrednejša delitve skrbstvenih obveznosti med oba starša, zagotavljanja uravnotežene zastopanosti spolov v gospodarskih družbah, zmanjševanja plačne vrzeli med spoloma, boj proti nasilju nad ženskami. O izboljšanju položaja platformnih delavk in delavcev.
Leta 2019 je bila sprejeta direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, katere namen je prispevati k enaki udeležbi moških in žensk na trgu dela s spodbujanjem enake porazdelitve odgovornosti oskrbe (skrbstvenih obveznosti glede otrok) med starša. Očetom zagotavlja pravico do vsaj desetih delovnih dni očetovskega dopusta ob rojstvu otroka. Poleg tega določa vsaj štiri mesece starševskega dopusta, od katerih morata biti vsaj dva plačana in neprenosljiva z enega starša na drugega. V Sloveniji imata s prenosom direktive v slovenski pravni red po novem oba od staršev po 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta.
Leta 2022 je bila sprejeta direktiva o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih. Deset let po prvem predlogu Evropske komisije je bila končno sprejeta direktiva, ki bo pripomogla prebiti stekleni strop v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, s tem pa številnim visoko usposobljenim ženskam omogočiti, da dejansko zasedejo vodstvene položaje. Cilj direktive je namreč doseči bolj uravnoteženo zastopanost žensk in moških na najvišjih vodilnih mestih v gospodarskih družbah, ki kotirajo na borzi. Namen je pospešiti napredek pri uravnoteženi zastopanosti spolov med člani organov vodenja in nadzora z določitvijo konkretnih ciljnih deležev, in sicer vsaj 40 % zastopanost manj zastopanega spola med člani organa nadzora ali vsaj 33 % zastopanost manj zastopanega spola skupno med člani organov vodenja in nadzora ter izvršnimi direktorji.
Prav tako je Svet sprejel dve priporočili, ki ju je Komisija vključila v evropsko strategijo oskrbe, in sicer o dolgotrajni oskrbi ter o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (barcelonski cilji do leta 2030). Namen teh pobud je zagotoviti kakovostne, cenovno ugodne in dostopne storitve oskrbe po vsej Evropski uniji in izboljšati položaj tako oseb, ki potrebujejo oskrbo, kot tudi formalnih in neformalnih oskrbovalcev oziroma oskrbovalk. Ker je velika večina delovne sile v sektorju oskrbe žensk, ki nosijo večinsko breme neformalne oskrbe, bo izboljšanje skrbstvenih storitev povečalo enakost spolov in ženskam s skrbstvenimi obveznostmi olajšalo vključitev v plačano delo. V skladu s prvotnimi barcelonskimi cilji iz leta 2002 je namen Priporočil o reviziji barcelonskih ciljev do leta 2030 olajšati vključevanje žensk na trg dela. Prav tako bodo pomagala izpolniti zavezo držav članic v okviru Akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic o doseganju 78-odstotne stopnje zaposlenosti do leta 2030, med drugim s prepolovitvijo vrzeli med spoloma.
Komisija je decembra 2022 sprejela tudi dva predloga za okrepitev organov za enakost za učinkovitejši boj proti diskriminaciji v Evropi, med drugim diskriminaciji na podlagi spola. Nova direktiva naj bi povečala neodvisnost, sredstva in pristojnosti organov za enakost, da bodo lahko lažje opravljali svojo pomembno vlogo.
Leta 2023 je bila sprejeta direktiva o preglednosti plačil. Njen cilj je okrepiti načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti z ukrepi za preglednost plačil in mehanizmi za njihovo izvrševanje. Ugotovljeno je bilo, da je slaba preglednost plačil ena od glavnih ovir za odpravo plačne vrzeli med spoloma, ki v EU znaša 12,7 %, polega tega dolgoročno vpliva na kakovost življenja žensk, na tveganje, da bodo izpostavljene revščini, in na vztrajno pokojninsko vrzel med spoloma, ki v EU dosega okoli 26 % (podatki za leto 2022). Direktiva se zavzema za preglednost plačil, saj bo zaposlenim omogočila, med drugim, da izpodbijajo morebitno diskriminacijo med ženskami in moškimi glede plačil. Nova pravila bodo pomagala zagotoviti, da bo načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, v Pogodbi zagotovljeno že od leta 1957, končno postalo resničnost v praksi.
Nenazadnje, države članice so se februarja 2023 dogovorile, da bodo podprle pristop EU k Istanbulski konvenciji Sveta Evrope ter zaprosile za soglasje Evropskega parlamenta. To je bil zgodovinski preboj po večletnem zastoju v Svetu, ki je omogočil, da se je junija 2023 dokončno zaključil postopek pristopa EU h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (znana kot Istanbulska konvencija). S pristopom se je EU zavezala k ambicioznim in celovitim standardom za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima. Konvencija vzpostavlja pravni okvir za zaščito žensk pred nasiljem. Zajema širok spekter ukrepov, od zbiranja podatkov in ozaveščanja do pravnih ukrepov, s katerimi se različne oblike nasilja nad ženskami opredelijo kot kaznive. Vključuje ukrepe za zaščito žrtev in zagotavljanje podpornih storitev ter obravnava vidik nasilja na podlagi spola na področju azila in migracij.
Pred kratkim, v začetku leta 2024, je bil dosežen politični dogovor o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Namen predloga je zagotoviti, da imajo vse države članice vzpostavljene minimalne standarde za opredelitev kaznivih dejanj v zvezi z nekaterimi oblikami nasilja nad ženskami, zaščito in podporo žrtev, zagotavljanje dostopa do pravnega varstva in preprečevanje takega nasilja. Predlagana direktiva je mejnik - prvi celovit pravni instrument na ravni EU za boj proti nasilju nad ženskami, ki je v Evropski uniji še vedno preveč razširjeno.
Z vidika enakosti spolov je pomembna tudi direktiva o platformnem delu, s katero se bo izboljšal tudi položaj vse večjega števila žensk, ki delajo na spletnih platformah.
Indeks enakosti spolov
Indeks enakosti spolov za leto 2023, ki ga je izračunal Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE), kaže, da ima EU na področju enakosti spolov 70,2 točke (od 100 točk), kar je največje povečanje (+1,6 točke) od začetka izvajanja indeksa. Izboljšanje je bilo zabeleženo predvsem na področju časa, ki zajema kazalnike v zvezi z razporeditvijo časa med delom, skrbstvenimi in družbenimi dejavnostmi. Vendar je treba opozoriti, da se ta razlika med spoloma ni zmanjšala zato, ker bi moški povečali svoj prispevek k neplačani oskrbi in gospodinjskim opravilom, temveč zato, ker so ženske v povprečju zmanjšale svoj prispevek, tudi z drugimi sredstvi, kot je uporaba nove tehnologije. Slovenija se žal ni pridružila državam, ki so uspele napredovati in izboljšati indeks, saj je leta 2023 dosegla 69,4 točke in ostaja na 12, mestu, to je rahlo pod povprečjem EU.
Kljub prej omenjenemu napredku v EU ugotavljajo, da se ne smemo zadovoljiti z doseženim. Neenakost spolov je še vedno razvidna predvsem na področju moči, trga dela (vrzeli pri zaposlovanja in neenakem plačilu), pereč problem pa predstavljata tudi neplačano skrbstveno in gospodinjsko delo. Nasilje nad ženskami, vključno s femicidom, je še vedno zelo razširjeno. Stereotipi o vlogi žensk v družbi so še vedno trdovratni in prevladujoči, vključno z odnosom do skrbstvenega dela in ekonomske moči. Poleg tega so ženske in dekleta še vedno še posebej ranljive za posledice vojn in konfliktov, soočajo pa se tudi z vse večjim omejevanjem svobode izražanja in vse večjim nasprotovanjem pravicam žensk v različnih delih sveta.
Medtem ko je Evropska unija v zadnjem letu v poprečju dosegla napredek na področju enakosti spolov, so pravice žensk po vsem svetu in v nekaterih državah EU znova ogrožene. Vojna v Ukrajini je še posebej prizadela ženske in deklice ter jih izpostavila povečanemu tveganju spolnega nasilja, trgovine z ljudmi in posilstva, mnoge od njih pa prisilila, da zapustijo državo (te možnosti moški nimajo). Ker zaščito v EU iščejo predvsem ženske in otroci, je vidik spola pomemben tudi pri dostopu do zaposlitve, storitev zdravstvenega varstva ali stanovanja, pri čemer velja izpostaviti tudi večjo izpostavljenost begunk nasilju zaradi spola. Pravice žensk se še naprej neusmiljeno spodkopavajo tudi v drugih državah, na primer v Afganistanu od prevzema oblasti Talibanov, ko so v letu 2022 ženske vse bolj izločali iz izobraževalnega sistema in trga dela. Na udaru so tudi reproduktivne pravice žensk. Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je junija razveljavilo prelomno sodbo v zadevi Roe proti Wade, kar je vodilo v sprejetje zakonodaje, ki prepoveduje splav v približno polovici zveznih držav. Te pravice so bile ali so še omejevane tudi v nekaterih državah EU, kot sta Malta in Poljska, a krepi se tudi odpor, Francijna je pravkar vpisala pravico ženske do splava in kontracepcije v svojo ustavo.
2. NOVE EVROPSKE DIREKTIVE IN ENAKOST SPOLOV
DIREKTIVA EU O USKLAJEVANJU POKLICNEGA IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA STARŠEV IN OSKRBOVALCEV
Naslov:
Direktiva (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU
Povezava:
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A32019L1158
Pristojno ministrstvo:
Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti
Status:
Direktiva je začela veljati 1. avgusta 2019, rok za prenos v nacionalno pravo je bil 2. avgust 2022 (razen v zvezi s plačili za zadnja dva tedna starševskega dopusta, za kar je določen rok 2. avgust 2024).
Direktiva se je v slovenski pravni red prenesla z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) in deloma z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D, 2023). Starševski dopust po novem za oba znaša 160 dni. Očetovski dopust se je s 30 skrajšal na 15 dni, starševski dopust pa podaljšal na 160 dni, pri čemer ima oče 60 dni neprenosljivih. Oče bo torej lahko 100 dni še vedno prenesel na mater in bo mati lahko kot doslej izrabila 260 dni. Enako velja tudi nasprotno – kadar mati prenese vseh 100 dni na očeta, oče lahko izrabi 260 dni starševskega dopusta, mati pa ima 60 dni neprenosljivih. Krajši delovni čas zaradi varstva otroka bosta lahko po novem izrabila oba od staršev hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči 20 ur tedensko, kot je bilo doslej, le da je lahko do zdaj to pravico izrabljal le eden od staršev, in ne oba hkrati. Prav tako se je podaljšalo obdobje uporabe prenesenega starševskega dopusta do osmega leta otrokove starosti, in ne več do zaključka 1. razreda.
Namen in kratka vsebina
Namen direktive je zagotoviti enakost spolov ob upoštevanju priložnosti na trgu dela in obravnave pri delu v EU s spodbujanjem usklajevanja poklicnega in družinskega življenja za delavce, ki so starši, ali oskrbovalce.
Direktiva določa minimalne zahteve za dopust iz družinskih razlogov (očetovski, starševski in oskrbovalski dopust) in prožne ureditve dela. Prizadeva si za povečanje udeležbe žensk na trgu dela in boljšo porazdelitev odgovornosti za oskrbo med moškimi in ženskami. S ciljem, da bi moški prevzeli enakopraven delež obveznosti oskrbe, direktiva zagotavlja spodbude v obliki plačanega očetovskega in starševskega dopusta, saj je neplačan dopust eden od razlogov, da ga očetje redko izrabijo.
Podatki:
Čeprav so imeli starši že do zdaj možnost za enakovredno delitev starševskega dopusta, ga v veliki večini izrabijo ženske. Starševski dopust je leta 2020 izrabilo 17.987 žensk in le 820 moških. Enako povedni so podatki glede porazdelitve skrbi za bolne družinske člane, saj so leta 2021 82 odstotkov vseh dni dopusta za nego bolnega družinskega člana izrabile ženske, zgolj 18 odstotkov pa moški.
DIREKTIVA EU O URAVNOTEŽENI ZASTOPANOSTI MED DIREKTORJI GOSPODARSKIH DRUŽB
Naslov:
Direktiva (EU) 2022/2381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih
Povezava:
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32022L2381
Pristojno ministrstvo:
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti.
Namen in kratka vsebina
Cilj predloga je doseči bolj uravnoteženo zastopanost žensk in moških na najvišjih vodilnih mestih v gospodarskih družbah, ki kotirajo na borzi. Namen je pospešiti napredek pri uravnoteženi zastopanosti spolov med člani organov vodenja in nadzora z določitvijo ciljnih deležev. Določanje deleža zastopanosti spolov (kvot) je začasni mehanizem, s katerim je mogoče v relativno kratkem času tam, kjer je proces vzpostavljanja enakosti spolov prepočasen in kljub drugim ukrepom v daljšem časovnem obdobju ni bil dosežen napredek, doseči določen napredek oz. omogočiti hitrejše vzpostavljanje ravnovesja obeh spolov na določenih področjih.
Zahteve direktive:
- družbe zavezanke zagotovijo 40% zastopanost vsakega spola med neizvršnimi direktorji ali 33% zastopanost vsakega spola me izvršnimi in neizvršnimi direktorji skupno,
- družbe, ki ne dosegajo zgornjega deleža, morajo prilagoditi postopek izbire – določitev jasnih, nevtralnih in nedvoumnih meril za izbiro + ob enakem izpolnjevanju predpisanih meril in pogojev mora dati prednost osebi manj zastopanega spola,
- kandidat oziroma kandidatka, ki ni bil izbrana in je oseba manj zastopanega spola, ima pravico zahtevati podatke o merilih in pogojih izbirnega postopka,
- družbe zavezanke morajo letno poročati o zastopanosti,
- sankcije za kršitve (za kršitve izbirnega postopka, če ne poročajo, ni pa sankcij, če deleži niso doseženi) – globe, razveljavitev ali ničnost imenovanja,
- država mora imenovati enega ali več organov za spodbujanje, analiziranje, spremljanje in podpiranje uravnotežene zastopanosti spolov v organih družb
Status
Direktiva je bila sprejeta novembra 2022. Rok za prenos direktive je 28. 12. 2024. Direktiva se v nacionalno zakonodajo prenaša z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M), ki je trenutno v postopku medresorskega usklajevanja.
Temeljne dileme
V kontekstu javne razprave so bile izkazana različna mnenja glede obsega zavezancev po direktivi. V direktivi je določeno, da se ta uporablja za velike družbe, ki kotirajo na borzi in imajo več kot 250 zaposlenih in letni promet presega 50 milijonov EUR ali letna bilančna vsota presega 43 milijonov EUR. Na podlagi meril iz direktive bi bilo v Republiki Sloveniji bilo zavezanih samo 11 borznih družb, ki so javni subjekti, vendar je bil že v prvi fazi s strani države predlagan širši obseg zavezancev, in sicer za velike družbe, ki kotirajo na borzi in velike družbe v večinski lasti države ali lokalne skupnosti brez nejavnih velikih družb. Po drugi strani so bili podani tudi predlogi, da se vključijo tudi nejavne družbe, ki izpolnjujejo pogoje za velike družbe po 55. členu ZGD-1 in imajo vsaj 250 zaposlenih.
Podatki
V Sloveniji se je v preteklosti spodbujalo družbe, da zagotovijo večjo spolno raznolikost med vodilnimi osebami v družbah z nezavezujočimi oziroma t.i. mehkimi ukrepi. Pri spodbujanju bolj uravnotežene zastopanosti spolov med vodilnimi osebami v družbah so bili pomembni (referenčni) kodeksi upravljanja ter pobuda, ki jo je leta 2019 predstavilo Združenje nadzornikov Slovenije. Leta 2021 se je okrepil institut politike raznolikosti organov vodenja in nadzora, ki določa, da velike in srednje družbe, ki revidirajo letna poročila, v opisu politike raznolikosti razkrijejo razmerje obeh spolov v organih vodenja in nadzora, ki je primerno za družbo njene velikosti, cilje, ki jih družba zasleduje in vpliv na postopke izbire članov in članic organov vodenja in nadzora.
Na podlagi navedenih ukrepov napredka na področju uravnotežene zastopanosti manj zastopanega spola med vodilnimi osebami v gospodarskih družbah ni bilo oziroma je zelo počasen. V Sloveniji je bil delež žensk na mestih odločanja največjih delniških družb, ki kotirajo na borzi, v prvi polovici 2023 nižji od evropskega povprečja (22 % septembra 2023), kar je zaskrbljujoče in izrazito nesorazmerno, če upoštevamo dejstvo, da je večina žensk v Sloveniji visoko izobraženih (60 % vseh novih univerzitetnih diplomantk je ženskega spola) in delovno aktivnih (stopnja zaposlenosti žensk leta 2021 je bila 71 %). Še bolj zaskrbljujoč pa je podatek, da je predsednic organov vodenja in nadzora v velikih borznih družbah le 5,6 %.
Delež žensk na vodstvenih položajih največjih družb, ki kotirajo na borzi (%).
|
2018 |
2019 |
2020 |
2021 |
2022 |
|
24,7 |
26,6 |
24,6 |
20,0 |
22,2 |
EU DIREKTIVA O NASILJU NAD ŽENSKAMI
Naslov:
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini
Povezava:
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52022PC0105
Pristojno ministrstvo:
Ministrstvo za pravosodje (Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti sodeluje kot organ, pristojen za enakost spolov)
Proces sprejemanja direktive:
Februarja 2024 sta Svet EU in Evropski parlament dosegla politični dogovor glede prve zakonodaje EU o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Zakonodaja določa pravila glede opredelitve in obravnave določenih kaznivih dejanj ter žrtvam zagotavlja potrebno podporo in zaščito.
Stališče Slovenije:
Slovenija je podprla predlog direktive in harmonizacijo predlaganih kaznivih dejanj, kot npr. kaznivega dejanja posilstva, pohabljanja ženskega spolovila, deljenje intimnih ali prirejenih vsebin brez privolitve žrtve, kibernetsko spodbujanje k nasilju in sovraštvu. Koordinacija delovanja deležnikov je ključna za usklajen pristop pri oblikovanju politik s področja preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Slovenija je izpostavila pomen dvo-stopenjske koordinacije - koordinacija na ravni politik ter koordinacija na ravni podpore posamezniku. Slovenija se je pridružila državam, ki so izrazile obžalovanje, da usklajena verzija direktive ne vsebuje moderne definicije kaznivega dejanja posilstva na evropski ravni.
Temeljne dileme
Direktiva ne vključuje skupne opredelitve posilstva, kar se je izkazalo za najbolj sporno točko v pogajanjih. V prvotnem osnutku predloga direktive, ki ga je Evropska komisija predložila marca 2022, je bilo kaznivo dejanje posilstva opredeljeno kot spolni odnos brez privolitve, pri čemer žrtvam ni bilo treba predložiti dokazov o nasilju, grožnjah ali prisili. Temeljila je na modelu "samo ja pomeni ja", ki se je uveljavil v številnih državah članicah, med drugim tudi v Sloveniji. Vendar je po mesecih napornih pogajanj 14 držav članic še naprej blokiralo to definicijo, ki temelji na privolitvi. Med njimi so bile Bolgarija, Madžarska in Češka, ter tudi Francija, Nemčija in Nizozemska. Zlasti Francija in Nemčija sta bili tu ključni, saj bi podpora obeh držav zadostovala za sprejetje opredelitve, ki temelji na privolitvi. Kljub temu, da je velika večina držav članic pogodbenic Istanbulske konvencije, ni bilo doseženo soglasje.
Namen in cilji direktive:
Evropska komisija je 8. marca 2022 predlagala direktivo o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Cilj predloga je bil zagotoviti minimalno raven zaščite pred tovrstnim nasiljem po vsej EU.
Kratka vsebina:
Direktiva na evropski ravni uvaja nekatera nova kazniva dejanja, kot na primer prepoved prisilnih porok ter avtonomno kaznivo dejanje pohabljanja ženskih spolovil. Kot kazniva opredeljuje tudi vrsto ravnanj, storjenih z uporabo računalniških tehnologij (nedovoljena izmenjava intimnih posnetkov, kibernetsko zalezovanje in nadlegovanje). Poleg ureditve nekaterih kaznivih dejanj direktiva zagotavlja tudi izboljšanje položaja žrtev kaznivih dejanj nasilja nad ženskami ter njihovih družinskih članov, predvsem preko vzpostavljenih mehanizmov prepoznavanja individualnih potreb tako z vidika zaščite, kot tudi zagotavljanja storitev, ki so potrebne za preprečevanje ponovne viktimizacije žrtve ter zagotavljanje njenega dostojanstva ter možnosti nadaljnje participacije v družbi.
Z direktivo bo zagotovljeno tudi, da imajo žrtve:
• dostop do pravnega varstva
• pravico do odškodnine
• dostop do brezplačnih telefonskih številk za pomoč in kriznih centrov.
Podatki:
V Sloveniji je vsaka druga ženska (56,6 %) od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja. Najpogosteje so doživljale psihično nasilje, skoraj četrtina fizično nasilje, temu sledijo premoženjsko nasilje, omejevanje gibanja in spolno nasilje. Povzročitelji nasilja so v 90,8 % moški (Leskošek V, Urek M, Zaviršek D. 2010. Nacionalna raziskava: končno poročilo 1. faze raziskovalnega projekta. Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti). Večina najhujšega nasilja pri nas ne zgodi na ulici, ampak doma - ravno tam, kjer bi morali biti najvarnejši. Intimno partnersko nasilje se v veliki večini dogaja nad ženskami. Nasilje ostane najdlje skrito v zasebnih odnosih, saj se žrtev zaradi tesnih osebnih vezi s povzročiteljem težko odloči, da bo nasilni odnos zapustila.
Raziskava Osebna varnost v zasebnem okolju iz leta 2020, kaže, da ženske pogosteje kot moški doživljajo nasilje, ki se ponavlja in ima hujše posledice ter da nasilje nad ženskami večinoma povzročajo njihovi intimni partnerji. Med osebami, ki so v partnerskem odnosu doživele nasilje, je 75,6 % žensk, kar potrjuje dejstvo, da so ženske najpogosteje žrtve nasilja v zasebni sferi oziroma v intimnopartnerskem odnosu (SURS, 2022).
DIREKTIVA EU O PREGLEDNOSTI PLAČIL
Naslov:
Direktiva (EU) 2023/970 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje
Povezava:
Direktiva - 2023/970 - EN - EUR-Lex (europa.eu)
Pristojno ministrstvo:
Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti.
Status:
Sprejeta je bila maja 2023. Rok za prenos direktive je 7. 6. 2026.
Namen in kratka vsebina
Splošni cilj direktive je izboljšati izvajanje in izvrševanje načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske, kot ga urejata člen 157 PDEU in Direktiva 2006/54/ES. Specifična cilja sta:
- delavke in delavce opolnomočiti za polno uveljavljanje pravice do enakega plačila, in sicer z opozarjanjem na primere diskriminacije pri plačilu s pomočjo preglednosti ter zagotavljanjem potrebnih informacij in orodij delavkam in delavcem za ustrezno ukrepanje ter
- obravnavati sistemsko podvrednotenje dela žensk na ravni delodajalcev s preglednostjo in popravljanjem pristranskosti v mehanizmih določanja plačil, ki tako podvrednotenje dela žensk ohranjajo.
Direktiva delavcem in delavkam zagotavlja pravico do dostopa do informacij (letno), ki jih potrebujejo za oceno, ali so žrtve diskriminacije pri plačilu zaradi spola (tudi v fazi kandidiranja na delovno mesto, kar pomeni posredovanje informacije o začetnem plačilu ali njegovem razponu v objavi prostega delovnega mesta, pred razgovorom za zaposlitev ali kako drugače). Direktiva tudi določa, da morajo delodajalci svoji delavcem omogočiti dostop do meril, ki se uporabljajo za določanje plačil, ravni plačil in plačnega napredovanja.
Uvaja se dolžnost poročanja delodajalcev z več kot 100 zaposlenimi o:
- plačilni vrzeli na podlagi spola,
- plačilni vrzeli na podlagi spola v dopolnilnih ali spremenljivih delih,
- vrzeli med medianama plačil na podlagi spola, tako v osnovnih kot v dopolnilnih ali spremenljivih delih, - - deležu žensk in moških, ki prejemajo dopolnilna ali spremenljiva dela,
- razmerju med ženskami in moškimi v vsakem kvartilnem plačilnem razredu in
- plačilni vrzeli na podlagi spola po kategorijah delavcev.
Če bo iz poročanja o plačilih razvidna najmanj 5 % razlika med povprečnimi ravnmi plačil za ženske in moške v kateri koli kategoriji delavcev in delodajalec razlike ne more upravičiti na podlagi objektivnih in spolno nevtralnih meril in je tudi ni odpravil v 6 mesecih od poročila, je dolžan izvesti skupno oceno plačil, ki vključuje podrobnejše analizo, razloge in ukrepe za odpravo vrzeli. Država mora zagotoviti podporo v obliki tehnične pomoči in usposabljanja delodajalcem z manj kot 250 delavci. Prva dolžnost poročanja je 7. 6. 2028.
Direktiva opredeljuje naloge organa za enakost v zvezi z izvajanjem nalog, določa pa tudi, da morajo države imenovati posebno telo za spremljanje, ki bo opravljalo naslednje naloge:
- ozaveščanje podjetij, socialnih partnerjev ter javnosti z namenom spodbujanja načela enakega plačila
- analiza vzrokov za plačilno vrzel med spoloma in priprava orodij za lažjo oceno neenakosti med spoloma
- zbiranje podatkov delodajalcev in njihova objava na enostavno dostopen in uporabnikom prijazen način
- zbiranje poročil o skupnih ocenah plačil
- združevanje podatkov o številu in vrstah pritožb v zvezi z diskriminacijo pri plačilu pri organu za enakost in na sodiščih
Podatki
Po začasnih podatkih za 2022 (SURS; 2024) je povprečna mesečna bruto plača za ženske v Sloveniji znašala 2.117 EUR ali 137 EUR manj kot za moške. Plačna vrzel med spoloma je znašala 6,1 %, največja plačna razlika je bila v skupini poklicev za storitve, prodajalci oz. prodajalke (18,1 %), najnižja pa med uradniki oz. uradnicami (2,1 %). Plače so bile v vseh poklicnih skupinah višje pri moških.
Po metodologiji in podatkih Eurostata je bila leta 2022 plačna vrzel v Sloveniji 8,2-odstotna. Najmanjša je bila v Luksemburgu (0,7 %), ta je bila tudi edina EU-država, v kateri so bile plače žensk višje kot plače moških, sledili sta Italija (4,3 %) in Romunija (4,5 %). Največja plačna razlika pa je bila v Estoniji (21,3 %), sledila je Avstrija (18,4 %).
DIREKTIVA EU O PLATFORMNEM DELU
Naslov direktive:
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu
Ministrstvo, odgovorno za pripravo stališča in prenos direktive v nacionalni pravni red:
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Proces obravnave predloga direktive:
Januarja 2024 je bila pripravljena zadnja kompromisna verzija predloga direktive, za katero je februarja 2024 na sestanku Coreper (to je Odboru stalnih predstavnikov vlad držav članic Evropske unije) glasovalo 23 držav EU – med njimi tudi Slovenija. Proti pa so glasovale Nemčija, Francija, Estonija in Grčija. Njihov veto je onemogočil sprejem direktive. Marca 2024 pa so ministri članic EU, pristojni za delo, so potrdili začasni dogovor o prvih pravilih za platformne delavce in delavke v uniji, ki sta ga Evropski parlament in Svet EU dosegla pred enim mesecem. Zakonodajo bosta morala zdaj Svet EU in Evropski parlament še dokončno potrditi, po uradnem sprejetju pa bodo imele članice dve leti časa za prenos v nacionalno zakonodajo.
Temeljne dileme
Za platformno delo so značilna pogosta prikrita delovna razmerja, pri katerih bi morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi, ki je pri nas temeljna oblika dela z največ delavskimi ter socialnimi pravicami. Nekatera večja platformna podjetja so močno lobirala, z lobiranjem so poskušala preprečiti sprejem ambicioznejše direktive. Veliko platformnih delodajalcev namreč še vedno ne prevzema odgovornosti in tveganja, tveganje in skrb tako glede delovnih in drugih potrebnih sredstev za delo so na delavcu oziroma delavki. Ne le da si mora sam zagotoviti prevoz in mobilno napravo, nima plačane bolniške odsotnosti, odmora za malico, časa razpoložljivosti in čakanja na naročilo, obveznega počitka, prevoznih stroškov, izobraževanja, možnosti napredovanja ipd., je domala brez vsega, kar je standard delavskih pravic. Še več, zaradi stalnega nadzora mu je kršena zasebnost, pravica do sindikalnega organiziranja, tudi stavke. Ta direktiva je torej posegla v sam način delovanja in organiziranost spletnih platform.
Stališče Slovenije:
Slovenija je bila v procesu pogajanj v skupini podobno mislečih držav članic, v kateri so poleg Slovenije tudi Španija, Portugalska, Romunija, Luksemburg, Malta, Nizozemska in Belgija, ki so se zavzemale za ambicioznejšo direktivo. Slovenija podpira cilje Predloga Direktive, s katero se želi izboljšati delovne pogoje in socialne pravice oseb, ki delajo prek platform, tudi zato, da se podprejo pogoji za trajnostno rast digitalnih platform dela.
Namen in cilj direktive
Osnovni namen je Izboljšanje življenja več kot 28 milijonov ljudi, ki delajo prek digitalnih platform v Evropski uniji (EU). Po mnenju Evropske komisije naj bi jih bilo do leta 2025 skupaj že 43 milijonov. Gre namreč za direktivo, ki bo izboljšala položaj delavcev in delavk, ki delajo prek Uberja, Wolta, Glova ipd. , pri čemer zasleduje zlasti naslednje cilje:
• zagotoviti, da imajo osebe, ki delajo prek platform, ustrezen zaposlitveni status – ali da lahko tak status pridobijo – glede na svoje dejansko razmerje z digitalno platformo dela in pridobijo dostop do relevantnih pravic iz dela in socialne zaščite;
• zagotavljati pravičnost, preglednost in odgovornost pri upravljanju z algoritmi v okviru platformnega dela
• izboljšati preglednost, sledljivost in ozaveščenost o razvoju platformnega dela ter izboljšati izvrševanje relevantnih pravil za vse osebe, ki delajo prek platform, vključno s tistimi, ki poslujejo čezmejno.
Kratka vsebina
Platforme skoraj vedno platformne delavce in delavke obravnavajo kot samozaposlene osebe. V večini pravnih sistemov v Evropi to pomeni, da nimajo dostopa do delovnopravnega varstva ali pa je ta dostop omejen, kot npr. do pravice do kolektivnih pogajanj, varovanja varnosti in zdravja pri delu ter sistemov socialne varnosti. Poleg tega sta zaposlovanje in dohodek pogosto nepredvidljiva in ju določajo algoritmi, na katere delavci nimajo vpliva. Delovni pogoji se razlikujejo glede na vrsto platforme, naravo nalog ter raven znanj in spretnosti, potrebnih za opravljanje teh nalog. Cilj predlagane direktive Komisije je tudi povečati preglednost pri uporabi platformnih algoritmov z zagotavljanjem človeškega nadzora in pravice do izpodbijanja avtomatiziranih odločitev. Direktiva prinaša tudi zagotovila, da platformni delavci in delavke ne bodo mogli biti odpuščeni na podlagi odločitve, ki jo bo sprejel algoritem ali sistem za samodejno odločanje. Platforme bodo morale zagotoviti, da bo pomembne odločitve, ki neposredno vplivajo na delavce in delavke, nadzoroval človek. Z novimi pravili pa bodo delavci in delavke bolje zaščiteni tudi na področju varovanja osebnih podatkov. Platforme med drugim ne bodo smele obdelovati določenih podatkov, kot so izmenjava zasebnih sporočil s kolegi.
Predlagana direktiva vsebuje seznam meril za ugotavljanje, ali je platforma delodajalec. Če platforma izpolnjuje potrebna merila, se pravno domneva, da je delodajalec. Na podlagi predlagane direktive se ocenjuje, da bi bilo mogoče med 1,7 milijona in 4,1 milijona ljudi uvrstiti med delavce. Drugi se bodo lahko resnično samozaposlili, saj bodo nekatere platforme prilagodile svoje poslovne modele.
Uvrstitev med delavce pomeni, da bodo platformnim delavcem in delavkam zagotovljeni:
• čas za počitek in plačan dopust;
• vsaj nacionalna ali minimalna plača za panogo (kjer je primerno);
• varovanje varnosti in zdravja;
• nadomestila za brezposelnost in čas bolezni ter pravice iz zdravstvenega varstva;
• starševski dopust;
• pokojninske pravice;
• dajatve v zvezi z nesrečami pri delu in poklicnimi boleznimi.
Podatki in raziskave (ozadje)
Razvoj digitalnih tehnologij omogoča nove načine dela prek spletnih platform. Po podatkih Evropske komisije v 27 državah EU približno 6 % delavcev in delavk dela ali celo večino svojega dohodka zasluži prek digitalnih platform. Najpogosteje v sektorjih, kot so informacijska in komunikacijska tehnologija, tehnične in strokovne storitve, trgovina, promet, nastanitev, prehrana in administrativne podporne storitve. Delež žensk ni velik, se pa povečuje. Platformno delo je pogostejše med migranti in mlajšimi delavci. Prihodki od platformnega gospodarstva v EU so bili v letu 2020 ocenjeni na 20 milijard EUR. Samo v EU je več kot 500 digitalnih platform, prek katerih dela več kot 28 milijonov platformnih delavcev in delavk. Gre namreč za direktivo, ki bo izboljšala položaj delavcev, ki delajo prek Uberja, Wolta, Glova ipd," Platformno gospodarstvo je v zadnjih letih eksponentno raslo, pri čemer so se prihodki med letoma 2016 in 2020 povečali z ocenjenih 3 milijard EUR na približno 14 milijard EUR, število platformnih delavcev in delavk pa naj bi do leta 2025 doseglo 43 milijonov. Čeprav je rast digitalnih platform koristila podjetjem in tudi potrošnikom, je povzročila nastanek sivega območja za številne platformne delavce, kar zadeva njihov zaposlitveni status.
Po raziskavi EIGE (Evropski inštitut za enakost spolov) je bilo v 10 državah, ki so sodelovale v raziskavi, med platformnimi delavci nekoliko manj žensk kot moških (42 % žensk in 58 % moških). V zadnjih letih število žensk, ki opravljajo platformno delo, narašča in se je s pandemijo COVID-19 ter širjenjem digitalnih oblik dela še pospešilo. Večina platformnih delavcev in delavk je mladih (povprečna starost žensk je 30 let, moških pa 32 let) in zelo dobro izobraženih, mnogi pa imajo skrbstvene obveznosti. Ženske in moški preživijo podobne količine časa v rednih službah ali na digitalnih platformah, vendar ženske nosijo večino skrbi za otroke in gospodinjska opravila. Platformni delavci in delavke, predvsem tisti, ki so razvrščeni med samozaposlene (večina), pa imajo zelo omejen dostop do materinskega in starševskega dopusta, bolniškega nadomestila in nadomestil za brezposelnost ali pa jih sploh nimajo. Tako zlasti ženske v raziskavi kot prednost platformnega dela izpostavljajo prilagodljivost delovnega časa in lokacije, zlasti glede na družinske obveznosti (36 % žensk je to navedlo kot pomembno v primerjavi z 28 % moških). Toda v realnosti je zelo malo dokazov o prožnosti pri delu na platformah. Kar 36 % žensk in 40 % moških, ki redno delajo prek platform, pogosto ali vedno delajo ponoči in/ali ob koncu tedna. Poleg tega mnogi ne morejo izbirati, kdaj bodo delali, in njihov delovni čas je razpršen čez dan. Kazni, ki jih nalagajo platforme za prekinitev dela, prav tako onemogočajo usklajevanje platformnega dela s skrbstvenim delom doma.
3. LISTINA EVROPSKE UNIJE O TEMELJNIH PRAVICAH
Namen listine
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina) varuje temeljne pravice ljudi v Evropski uniji (EU). Je sodoben in celovit instrument prava EU, ki ščiti in spodbuja človekove pravice in svoboščine glede na spremembe v družbi, družbeni napredek ter znanstveni in tehnološki razvoj.
Človekove pravice, zapisane v Listini, so bistvene in neodtujljive. Namen Listine je te pravice bolje zaščititi glede na razvoj družbe, družbeni napredek ter znanstveni in tehnološki razvoj. Pravice temeljijo na pomembnih načelih človekovega dostojanstva, temeljnih svoboščin, enakosti, solidarnosti, državljanstva in sodnega varstva. Cilj Listine je tudi vedno tesneje povezovati evropske narode, da bi na podlagi skupnih vrednot oblikovali skupno prihodnost. Leta 2009 je bila Listina o temeljnih pravicah vključena v Lizbonsko pogodbo in ima zdaj enako pravno veljavnost kot temeljne pogodbe EU, saj se šteje kot njihov sestavni del. Uporabljajo jo tudi sodišča Evropske unije.
Ozadje
• Leta 1999 je Evropski svet sklenil, da je treba temeljne pravice, ki veljajo na ravni EU, združiti v Listino, da bi bile tako še bolj poudarjene.
• Listino so decembra 2000 v Nici uradno razglasili Evropski parlament, Svet Evropske unije in Komisija.
• Listina je postala pravno zavezujoča z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe decembra 2009 in ima zdaj enako pravno veljavnost kot Pogodbe EU.
Pobude za spremembo Listine EU o temeljnih pravicah v zvezi z reproduktivnim zdravjem žensk
Junij 2021: EP je sprejel Poročilo o stanju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic v EU v povezavi z zdravjem žensk (t.i. Matićevo poročilo), s katerim je EP jasno izpostavil, da morajo spolne in reproduktivne pravice, kar pomeni dostop do splava, pa tudi do spolne vzgoje, kontracepcije, zdravljenja neplodnosti, zdravstvenih storitev med nosečnostjo in porodom ter zdravljenja z njimi povezanih bolezni, ostati temeljne človekove pravice v celotni EU. Dostop do teh pravic mora biti zagotovljen brez diskriminacije, vključno z spolno vzgojo, zdravljenjem neplodnosti, moderno kontracepcijo in varnim in zakonitim splavom. Nasprotnike je motila predvsem v tem kontekstu izpostavljena pravica do splava, ki da je stvar pristojnosti posameznih držav članic, ne pa EU, zato pomeni po njihovem mnenju sprejem Matićevega poročila vmešavanje v suverenost držav članic.
Julij 2022: poslanci in poslanke EP so ostro obsodili nazadovanje na področju pravic žensk ter spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic v ZDA in nekaterih državah članicah EU. Zavzeli so se, da je treba pravico do splava vključiti v Listino EU o temeljnih pravicah. Svetu je treba predložiti predlog za spremembo člena 7 Listine, v katerem se doda, da ima "vsakdo pravico do varnega in zakonitega splava". Poslanci in poslanke Evropskega parlamenta so izrazili pričakovanje, da se bo Evropski svet sestal, da bi razpravljal o konvenciji za revizijo pogodb EU, kot so že navedli v svoji resoluciji z dne 9. junija. “
December 2022: Odbor za pravice žensk in enakost spolov FEMM (Evropski parlament) je predlagal, da mora Unija pravice žensk in dosežke na področju enakosti spolov zaščiti pred različnimi poskusi ogrožanja teh pravic, ki so bili opaženi v nekaterih državah članicah in po svetu, s tem da jih vključi v celoten pravni okvir Unije, med drugim s spremembo Pogodb EU in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, in sicer na način, ki bo zagotavljal popoln dostop do temeljnih pravic za vse in določal pravice žensk po vsej Uniji in se bo med drugim osredotočal na prost, ozaveščen,univerzalen in popoln dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, vključno z varnim in zakonitim splavom.
Januar 2022: Francoski predsednik Emmanuel Macron se je ob predstavitvi prednostnih nalog francoskega predsedovanja Svetu EU zavzel za spremembo listine EU o temeljnih pravicah. Vanjo bi vključil pravico do splava.
2024: Francija je v 34. člen ustave zapisala pravico do splava. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je zavzel, da bi Evropska unija zagotovila pravico do splava v svoji listini o temeljnih pravicah.
2024: 8. marec – kampanja v Sloveniji. Inštitut 8. marec je zagnal evropsko kampanjo My voice, my choice, katere cilj je zbrati milijon podpisov za varen in dostopen splav v Evropi. V kampanji sodelujejo organizacije več evropskih držav, v inštitutu pa prevzemajo vlogo koordinatorja.
Marec 2024: Evropski parlament je predstavil pobudo, s katero si še naprej prizadeva za vključitev pravice do splava v Listino EU o temeljnih pravicah po zgledu Pariza, ki jo je 4. marca vključil v svojo nacionalno ustavo. "Odločanje o lastnem telesu je temeljna pravica: ni enakosti, če ženske tega ne morejo storiti; brez pravice do splava je nemogoče," je bila jasna danska evropska poslanka Karen Melchior ki je 14. marca na plenarnem zasedanju predstavila pobudo. V pričakovanju glasovanja, ki je predvideno na mini plenarnem zasedanju 10. in 11. aprila v Bruslju, so poslanci ponovno sprožili zahtevo, ki so jo že vložili s svojo resolucijo o vključitvi pravice do splava v Listino EU o temeljnih pravicah z dne 7. julija 2022.
Reproduktivne pravice
Evropski inštitut za enakost spolov:
Človekove pravice žensk vključujejo njihovo pravico, da imajo nadzor nad svojo spolnostjo in se svobodno in odgovorno odločajo o zadevah v zvezi z njo, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem brez prisile, diskriminacije in nasilja. Enakopravni odnosi med ženskami in moškimi v zadevah spolnih odnosov in reprodukcije, vključno s polnim spoštovanjem telesne celovitosti osebe, zahtevajo vzajemno spoštovanje, privolitev in deljeno odgovornost za spolno vedenje in njegove posledice.
Naslovna fotografija: Photo by Marian Vejcik/ iStock
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com