Zagovorniška skupina "Za pravične evropske volitve za ženske" ter Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji sta danes, 8. marca 2024 pripravili zanimiv in navdihujoč dogodek v Hiši Evropske unije v Ljubljani.
Video posnetek razprave je na voljo na Facebook profilu in na kanalu YouTube. Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji.
Dogodek se je pričel s slovesnim podpisovanjem memoranduma, zavez političnih strank in list o tem, kako bodo zagotovile enake možnosti za izvolitev kandidatk in organizirale kampanjo, v kateri se bodo opredeljevali tudi glede najbolj perečih vprašanj enakosti spolov v EU.
Memorandum so podpisale in podpisali predstavniki naslednjih političnih strank:
- Urša Zgojznik, Vesna - zelena stranka;
- Tanja Fajon, Socialni demokrati;
- Urška Orehek in Boštjan Tavčar, Pirati;
- Klemen Grošelj, Gibanje Svoboda in
- Nataša Sukič, Levica.
Z javnim podpisom Memoranduma o zagotavljanju pravičnih evropskih volitev 2024 za ženske so se te stranke zavezale, da bodo:
- na svojih listah uporabile zadrgo - izmenično razvrščanje kandidatk in kandidatov, čeprav jih zakon o volitvah v Evropski parlament k temu ne obvezuje.
- omogočile svojim kandidatkam enakopravno aktivno sodelovanje v kampanji;
- v volilni kompaniji preprečevale vse morebitne pojave seksizma in nasilja na osnovi spola;
- v svoje volilne obljube vključile tudi predloge rešitev, od katerih je usodno odvisna enakost med ženskami in moškimi doma in v celotni EU;
- delovale za odpravo plačne in pokojninske vrzeli, pošteno ovrednotenje zdaj močno podcenjenih skrbstvenih feminiziranih dejavnosti;
- si prizadevale za vpis pravice do svobode rojstev med evropske človekove pravice;
- si prizadevale za dosledno preprečevanje in kaznovanje nasilja nad ženskami in deklicami;
- delovale za dejavno vključitev žensk v končanje vojn, preprečevanje oboroževalne tekme in odločanje o pravični razporeditvi bremen zelenega prehoda.
Podpisovanje teh zavez ostaja za vse stranke in liste odprto do začetka uradne volilne kampanje. Tudi NSi je sporočila, da memoranduma sicer ne bo podpisala, uporabila pa bo zadrgo na svoji listi.
Sledila je kratka predstavitev ciljev in delovanja zgovorniške skupine Za pravične evropske volitve, ki je nastala 15. 1. 2024 in katere članice in en član so: Sonja Lokar, dr. Milica Antić Gaber, dr. Živa Humer, Tea Jarc, Dr Jana Javornik, Tonja Jerele mag., Liana Kalčina, mag. Marta Kos, Mateja Malnar Štembal, Violeta Neubauer, dr. Alenka Verbole, Dušan Vučko, Katja Zabukovec Kerin in Mojca Žerak.
Zadnji in zelo zanimiv ter navdihujoč je bil pogovor z bivšimi in sedanjimi evropskimi poslankami in poslanci, ki so se ga udeležili predstavnice in predstavniki iz vseh parlamentarnih strank, razen SDS.
Na pogovoru so sodelovali aktualni evropski poslanci in poslanke: Ljudmila Novak (EPP), dr. Milan Brglez (S&D), Irena JOVEVA (RE), dr. Klemen Grošelj(RE) in nekdanje evropske poslanke: Mojca Drčar Murko (ALDE), Mojca Kleva Kekuš (S&D), in zunanja ministrica Tanja Fajon (S&D).
Pogovor je vodila novinarka Radia Slovenija Tita Mayer.
Dejstvo je, da odločitve Evropskega parlamenta v veliki meri krojijo vsakdanje življenje ljudi v Sloveniji. Zagovorniška skupina je prepričana, da volilna kampanja, v kateri bodo predstavljena resnična vsebinska vprašanja enakosti spolov, lahko doseže, da se volivke in volivci v večjem številu odpravijo na evropske volitve. Samo tako bodo dobili možnost, da svoj preferenčni glas oddajo za tiste svoje predstavnice in predstavnike, ki jim je mogoče verjeti, da se hočejo in znajo zavzemati za Evropsko unijo, ki je v svetovnem merilu zgled uresničevanja miroljubnega sodelovanja, obrambe planeta pred klimatskim zlomom, obrambe nedeljivih človekovih pravic in zato zastavonoša uresničevanja enakosti in solidarnosti med ljudmi in državami.
Prisrčna zahvala Pisarni EP, da je na ta simbolni dan 8.marec odprla vrata Hiše Evrope, da smo lahko predstavile svojo pobudo.
Za zagovorniško skupino, ena od soustanoviteljic, Sonja Lokar
Ljubljana, 8.3.2024
8. marec 2024, Hiša Evropske unije, Ljubljana
Na dogodku so članice zagovorniške skupine za pravične evropske volitve predstavile cilje skupnih prizadevanj.
Violeta Neubauer, članica skupine
Danes je 8. marec, mednarodni dan žensk, ki ga pogosto označujemo kot dan spomina, opominjanja in obračuna, kot čas resne presoje, kje smo bili v preteklosti in kje smo danes pri udejanjanju pravic žensk in enakosti spolov in kakšno prihodnost predvidevamo, pričakujemo in zahtevamo, da se učinkovito spopademo z ovirami, ki nas vztrajno ločujejo od ciljev resnične enakosti žensk in moških na vseh ravneh v javnem, političnem in zasebnem življenju.
Letošnji dan žensk obeležujemo tukaj, v Hiši Evropske unije s pobudo zagovorniške skupine, ki si prizadeva, da bi bile letošnje evropske volitve pravične za ženske in da bi izvoljene poslanke in poslanci sodelovali v osmišljanju in udejanjanju evropske politike enakosti spolov.
Rekla sem, da je 8. marec dan spominjanja. Pa se spomnimo, da letos mineva 20 let od dopolnitve 43. člena ustave, na podlagi katere so bile uzakonjene in postopno uveljavljene minimalne zakonske kvote za oba spola pri kandidiranju na volitvah v evropski parlament, državni zbor in lokalne skupnosti. Kaj pa, če opravimo obračun?
Izkaže se, da so se ti minimalni obvezni deleži žensk in moških resda izkazali za dober ukrep izenačevanja možnosti kandidiranja, a so prešibki in preozko usmerjeni, da bi ženskam zagotovili enakopravno in enakovredno vlogo, vpliv in moč v družbi.
Zato je združba trinajstih žensk in enega moškega 15. januarja 2024 soustanovila zagovorniško skupino »Za pravične evropske volitve za ženske«. V skupini združujemo različne osebne izkušnje dolgoletnega delovanja v različnih okoljih. Nekatere pripadamo kateri od močnih nevladnih organizacij (kot so Ženski lobi Slovenije, Ona ve, Mirovni inštitut, Društvo za nenasilno komunikacijo) ali slovenskim in evropskim sindikatom, druge so uveljavljene univerzitetne učiteljice in mednarodno uveljavljene strokovnjakinje in strokovnjak na področju enakosti spolov in udeležbe žensk na volitvah.
Prav vse soustanoviteljice in soustanovitelj pa smo opremljene in opremljen z navdihom iz uspešno zaključenih preteklih civilnodružbenih pobud in gibanj ter imamo na srcu in umu pečat, ki so ga odtisnile ženske in enakomisleči napredni in vplivni moški v več kot stoletni zgodovini boja za pravice žensk v Sloveniji.
V skupini sodelujemo v osebnem svojstvu in svoje ideje, pričakovanja, predloge in zahteve širimo z javnim delovanjem. Predsednice ali predsednika nimamo, saj delujemo tako, da vsaka oziroma vsak prevzame delo, ki ga zna in zmore najbolje opraviti sama ali sam ali v manjši delovni skupini. Zagovorniška skupina je odprta za sodelovanje čez vse strankarske meje, saj je edini pogoj za sodelovanje, da se članice in člani strinjamo s cilji in z metodami, s katerimi jih poskušamo doseči.
Marsikatera in marsikdo se utegne vprašati, zakaj je taka zagovorniška skupina potrebna, ko pa smo v Evropski parlament na zadnjih volitvah v slovenski kvoti izvolile in izvolili polovico poslank in polovico poslancev (tri poslanke so še vedno na tej funkciji). V Sloveniji tudi nikoli ni bilo več poslank v državnem zboru, ministric v vladi in žensk na ključnih položajih v politiki kot po zadnjih volitvah v državni zbor.
Imamo predsednico države, predsednico parlamenta, ministrico za zunanje zadeve. Res, na prvi pogled je videti, da zagovorniške skupine ne potrebujemo.
A če se usmerimo v podrobnosti, če torej opravimo obračun, se izkaže, da ženske pravzaprav še vedno dejansko nimamo zagotovljene enake pasivne volilne pravice (pravice biti izvoljena). Zakon nam zgolj zagotavlja boljše možnosti kandidiranja, ne jamči pa nam enakosti pri razvrščanju na kandidatne liste, saj ni predpisana zadrga (razporeditev izmenično po spolu), nimamo zagotovljene polovice mest na listah, ampak samo 40-odstotni minimalni delež za oba spola. V volilni kampanji ne moremo enakopravno sodelovati, saj nimamo zagotovljene enake aktivne prisotnosti kot naši moški kolegi na strankarskih javnih dogodkih, pa tudi v političnih razpravah in soočenjih v medijih ne, zaradi česar smo manj prepoznavne s strani volivk in volivcev.
Zato je cilj naše zagovorniške skupine zagotoviti, da bodo tudi ženske lahko zares enakopravno in enakovredno sodelovale v evropski volilni tekmi, vključno z enakimi možnostmi za izvolitev. Prizadevamo si tudi, da bi volilna kampanja pomagala ljudem razumeti, kako jim evropska politika kroji vsakdanje življenje, in bi se zato v večjem številu udeležili evropskih volitev.
Vsebinsko se glede zahtev do politike vseh barv, do vseh kandidatk in kandidatov, opiramo na Manifest Evropskega ženskega lobija, ki ga je soglasno sprejelo več kot 2000 ženskih organizacij iz vseh držav članic EU. Manifest, ki smo vam ga prevedenega v slovenščino dale na voljo, izpostavlja nujno potrebno trdno zavezo, da bodo pravice žensk vselej v središču evropskih politik. Odlično tudi povzema, kaj bi morale postati prioritete in katere rešitve je treba sprejeti na evropski ravni in na ravni držav članic, da bi se odpravile vztrajajoče neenakosti na podlagi spola.
In kakšno prihodnost pričakujemo? Naša zagovorniška skupina upa, da bodo sporočila s tega dogodka in tistih, ki jih bo zagovorniška skupina še izvedla, ustvarila nove premisleke in ravnanja, ki bodo okrepili in izostrili našo kolektivno prakso priprav na volitve, nagovorili politične stranke, kandidatke in kandidate ter medije, da bodo v času volilne kampanje govorili o temah, izzivih in zavezah, pomembnih za potrebe in dobrobit velike večine ljudi. In kot sem že dejala, da bodo spodbudili ljudi, da bodo odšli na volitve, in vplivali na odločanje volivk in volivcev, komu dati glas.
Glas za pravično evropsko in domačo politiko za ženske, glas za začetek nove vizije in optimističnega pričakovanja, da smo ljudje, ki naseljujemo države članice Evropske unije, in ljudje izvoljeni ali imenovani v inštitucije Evropske unije na isti strani: da oboji želimo Evropo, v kateri ljudje, ne glede na to, kdo smo, živimo dostojno, v miru in smo varni pred vsemi oblikami diskriminacije, da smo ženske varne pred moškim nasiljem in spolnim izkoriščanjem, da je delavstvo varno pred izkoriščanjem, da smo vse in vsi varni pred posledicami podnebnih sprememb in uničevanja okolja ter pred brutalnimi posledicami vojn in političnih in ekonomskih kriz.
dr. Alenka Verbole, članica skupine
Dnevno se soočamo z novicami iz Ukrajine, Gaze, Sudana in drugih kriznih žarišč. Teme, kot so zagotavljanje miru in preprečevanje oboroženih spopadov in enakost spolov, se tesno prepletajo. Leta 2000 je bila podpisana resolucija Združenih narodov številka 1325 oziroma resolucija o ženskah, miru in varnosti. Ta resolucija dojema ženske kot aktivne borke za mir. Evropska unija je agendo 1325 postavila v središče svoje zunanje in varnostne politike. Udejanjanje agende v praksi je izredno pomembno v zvezi z zagotavljanjem pravic žensk in deklet in njihovo zaščito v konfliktu kot tudi v post konfliktnih okoljih.
Največji izziv bodočega Evropskega parlamenta in Evropskega sveta je, kako ustaviti vojni v Ukrajini in Gazi in prekiniti nesmiselno oboroževalno tekmo, v kateri vsak dan bolj kot kdaj prej izginja vse, kar nam ženskam omogoča dejansko enakost: brezplačni vrtci, šole, solidno javno zdravstvo, javna stanovanjska politika, javna dolgotrajna oskrba, zeleni prehod in podobno. Od kandidatk in kandidatov pričakujemo, da boste v kampanji ponudili rešitve, saj se je Slovenija z ustavo zavezala k politiki miroljubnega reševanja mednarodnih konfliktov.
Tonja Jerele mag, članica skupine
Govorila bom o vlogi medijev zato, ker je vloga medijev pomembna pri tem, kako so ženske in moški reprezentirani v javni sferi in tudi pri razbijanju stereotipov. Čeprav ženske pri nas zasedajo vse pomembnejše, tako politične kot družbene funkcije, so po zadnjih raziskavah še vedno na ravni medijev uporabljene le kot 26 % vseh virov.
Vidimo, da so ženske veliko bolj aktivne, kakor se to reflektira v medijih samih. Zaradi tega v bistvu od medijev pričakujemo, da volivkam in volivcem zagotovijo nepristranske in neodvisne celovite informacije in vsebinski pregled političnih pobud tako, da posvetijo enako mero pozornosti kandidatkam in kandidatom. Zahtevamo tudi, da povečajo pokrivanje tem o ženskih pravicah in enkrat za vselej opustijo vse spolne stereotipe in objektivizacijo ženske.
dr. Živa Humer, članica skupine
Spregovorila bom nekaj besed o reproduktivnih pravicah in o reproduktivnem zdravju. To je pravzaprav eno ključnih področij, ko govorimo o enakosti spolov. Zato menimo, da spolno in reproduktivno zdravje in pravice žensk, vključno s pravico do abortusa, morajo postati del človekovih pravic žensk. Prav tako dostop do zakonitega in varnega, brezplačnega abortusa za vse ženske in dostop do celotnega nabora kontracepcijskih sredstev. Ko govorimo o reproduktivnih pravicah in o reproduktivnem zdravju pa ne moremo mimo spolne vzgoje.
Od leta 1985 nimamo sistematične in celovite spolne vzgoje v šolah v Sloveniji. Zato menimo in predlagamo, da se spolna vzgoja uvede v šole. Če je vedno dovolj prostora za nove in nove predmete bi bilo pravzaprav nujno potrebno najti prostor in čas, da tudi v šolah, v šolskem okolju spolna vzgoja najde svoj prostor. In ko govorimo o spolni vzgoji, imamo v mislih spolno vzgojo, ki je zasnovana na avtonomiji na spoštovanju, na soglasju in osrečujoči spolnosti. Ob tem pa je nujno spregovoriti in problematizirati tudi spolne stereotipe. Realnost nasilja v pornografiji in, če zaključim z nasiljem, zlasti spletno nasilje, nadlegovanje, nasilje na delovnem mestu v zasebni intimni sferi. Širše gledano, normalizacija in individualizacija nasilja postajata pravzaprav ena ključnih ovir tudi za ženske v politiki.
Liana Kalčina, članica skupine
Izpostaviti velja vprašanje plačne vrzeli med spoloma. Ženske so v večji meri kot moški zaposleni na slabše plačanih delovnih mestih in v slabše plačanih sektorjih, kar je evropski in globalni problem. Ženske v Evropski uniji v povprečju zaslužijo 16 odstotkov manj kot moški. Načelo enakega plačila je vključeno tako v pogodbo EU, kakor tudi v samo zakonodajo o enakosti spolov na trgu dela. Vedno je seveda problem v podrobnostih. Razlike so bistveno večje na ravni dejavnosti in delovnih mest, kot na primer v finančnih in zavarovalniških dejavnostih je plačna vrzel kar 73,7 odstotna, zdravstvu in socialnem varstvu 20,1, v informacijski in komunikacijski dejavnosti 16,8 in v izobraževanju 14,8. Plačna vrzel je višja za mlade, novo zaposlene (in se s starostjo zmanjšuje), višja je v bolj feminiziranih dejavnostih in višja v javnem sektorju kot v privatnem. Zaskrbljujoče je, da je najvišja med najbolj izobraženimi s terciarno izobrazbo na najbolj zahtevnih delovnih mestih.
Neenaka ostaja tudi obravnava žensk in moških na trgu dela. V zagovorniški skupini posebej izpostavljamo ranljive skupine žensk, invalidne ženske, dolgotrajno brezposelne, Rominje, ženske iz drugih kulturnih okolij in druge.
Ženske se v manjši meri odločajo za podjetništvo, predvsem zaradi tradicionalnega dojemanja vloge spola in težav pri dostopu do finančnih sredstev, usposabljanja, mreženja. Ženske so večinske lastnice le 13,3 % podjetij. Zelo majhen je tudi delež žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu. v Evropski uniji je delež žensk v upravnih organih velikih gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi 33,8, v Sloveniji pa 23,5. Upamo, da bo implementacija direktive dovolj uspešna tudi v slovenskem prostoru in da resno mislimo s participacijo žensk pri vodenju gospodarskih družb.
Seveda pa razlike v plačah vplivajo na višino nadomestila za čas brezposelnosti in ustvarjajo tako imenovano pokojninsko vrzel. Kar kratkoročno in dolgoročno negativno vpliva na blaginjo in na položaj žensk. V Evropski uniji je povprečna pokojninska spolna vrzel 30 odstotna. Zanimivo je, da je v Nemčiji 45 odstotna. Vse to močno vpliva na ekonomsko neodvisnost in socialno varnost žensk v starejšem obdobju. Pričakujemo, da bodo evropske poslanke in poslanci iz Slovenije več storile pri sprejemanje sistemskih ukrepov za usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, kar je sicer v središču evropskega stebra socialnih pravic. Med covid krizo so ženske bistveno več časa porabile za oskrbo svojih družinskih članov. Vse to prispeva k tveganju revščine za ženske: pri starejših od 75 let znaša kar 30,5 %, pri moških pa 14,6 %. Zato pričakujemo, da bodo poslanke in poslanci iz Slovenije sodelovali pri oblikovanju evropske skrbstvene strategije, vzporedno in skupaj z evropskim zelenim dogovorom in digitalno agendo, kar naj spremljajo ustrezna finančna sredstva.
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com