Delavnica ŽLS o spolnem nasilju nad ženskami in otroki, 28. 10. 2024, Knjižnica Otona Župančiča, Ljubljana, 9.00-14.00
Kratko poročilo
Projekt je kratko predstavila dr. Alenka Verbole, voditeljice projekta.
Na delavnici smo se ukvarjali z vprašanj: kako je potekalo sprejemanje Direktive (EU) 2024/1385 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ter o tem, kaj je in česa ni prinesla direktiva – pregled je pripravila Sonja Lokar.
Osnovna ugotovitev je bila, da je ta direktiva velik korak EU v pravo smer, vendar je škoda, da ni zajela tudi enotne definicije posilstva po principu umanjkanja soglasja, da se ni opredelila do prostitucije in do nadomestnega materinstva. Za vse, kar pa je direktiva zajela, pa si lahko nadejamo, da bo brez prevelikih težav preneseno v našo zakonodajo. Slovenija je namreč ves čas v Evropskem parlamentu in Svetu Evropske unije (imenovan tudi Svet ministrov) zagovarjala najbolj napredne rešitve. Za direktivo so složno glasovali naši evropski poslanci in poslanke vseh političnih barv. Žal pa ni tako gotovo, da bodo idealno potekale tudi potrebne spremembe v miselnosti ljudi in praktičnem ravnanju vseh odgovornih v inštitucijah (CSD-ji, zdravstvo, šolstvo, policija, tožilstvo, sodstvo, mediji), kjer je še veliko nerazumevanja in prisotnih je še veliko stereotipov in predsodkov.
Kako je potekalo spreminjajnje kazenskega zakonika v členu, ki opredeljuje posilsvo pri nas in kako pravkar poteka v državah na Balkanu? Pregled sta prispevali mag. Andreja Katič, ministrica za pravosodje in Mija Javornik, ena od avtoric in voditeljic regionalnega projekta na Balkanu »Samo da je da«.
Ministrica Andreja Katič je prikazala, kako je sprememba javnega mnenja o posilstvu, po razvpitem primeru v Kopru, odločilno prispevala k podpori dopolnitev kazenskega zakonika znotraj parlamenta, čeprav jo je del pravne stroke težko sprejel. Poudarila je pomen graditve soglasja o težkih vprašanjih v družbi, nenadomestljiv prispevek nevladnih organizacij in sposobnost politike, da vsaj pri tako očitnih zadevah skupnega interesa premaga siceršnjo potrebo po ideoloških delitvah.
Mija Javornik je predstavila regionalni projekt, ki se opira na dobre prakse Slovenije in Hrvaške. Zaradi organiziranega vključevanja političnih strank vseh barv v vseh državah na Balkanu in truda, da se pripravijo konkretni amandmaji kazenske zakonodaje v skladu s specifikami vsake države, bo verjetno prišlo do reform, ki bodo upoštevale definicijo posilstva po načelu odsotnosti svobodno danega soglasja. Tudi ona je poudarila pomen graditve soglasja čez vse siceršnje delitve. Pri tem so pomembne feministične akcije in njihova prizadevanja, ki sčasoma postanejo del politike in jih na koncu sprejmejo odločevalci.
Sklep je bil, da je treba v Sloveniji še veliko narediti, da se preseže zelo razširjena normalizacija spolnega nasilja, zlasti s pornografijo in preko spletnih influencarjev ter s pripisovanjem krivde in stigme žrtvi ter pogostega nekaznovanja storilcev. Vsi, ki delajo z žrtvami tovrstnega nasilja, bi morali pridobiti dodatna znanja, kako učinkovito uporabljati nove zakonske rešitve. Zlasti je potrebno o spolnem nasilju zgodaj in bolj sistematično izobraževati in ozaveščati mlade ljudi, praktično od vrtca naprej. Podpirati bi morali zlasti prizadevanja mladih feministk, ki so se osebno izpostavile, organizirale javne mreže medsebojne podpore in solidarnosti (#MeToo, #Nisam tražila, #Nisi sama), javne proteste in odločno lobirale za spremembo Kazenskega zakonika. Ocenjeno je tudi bilo, da je potrebno uvesti sistematično raziskovanje in nadzor, zlasti parlamentark, nad tem, kako se izboljšana zakonodaja uresničuje v praksi in o tem obveščati tudi javnost.
Kaj je odkrila prva raziskava o zlorabi otrok v prostituciji danes pri nas in kako vidi stanje oseb v prostituciji in žrtev trgovine z ljudmi za prostitucijo edina specializirana nevladna organizacija, ki se ukvarja s temi vprašanji pri nas?
O tem je spregovorila predsednica društva Ključ, Polona Kovač.
Uvid, ki ga je predstavila, je zaskrbljujoč in kaže na to, da je žrtev spolnega izkoriščanja med otroki precej več, kot so domnevali. Uradni pregon te oblike kriminala je neznaten. Žrtve niso le posebej ogroženi otroci v institucijah, ampak tudi vsi ostali. Izkoriščanje otrok za prostitucijo ne poteka samo fizično, ampak tudi preko spleta (posredovanje intimnih slik, seksualnih aktivnosti otrok npr. na Only Fans), oboje pa pušča hude posledice in dejansko tlakuje pot teh otrok v prostitucijo v odraslih letih. Tudi tu je ozaveščanje mladih o pasteh fizične in virtualne prostitucije mnogo premalo razširjeno in v celoti prepuščeno NVO, namesto da bi se o tem lahko pošteno poučili v javnem šolskem sistemu. Poudarila je tudi, da niso zaznali bistvene razlike med prostitutkami, ki niso bile prodane v prostitucijo in tistimi, ki so bile – vse so imele podobne izkušnje nasilja z zvodniki, posebno pa s klienti, in hude travmatske posledice. Vse so trpele za zelo slabo samopodobo, občutkom, da so same krive za svoj položaj, in občutkom, da niso vredne lepšega ravnanja. Ko se odločijo za izhod iz prostitucije, so potrebna leta terapije, da si opomorejo in rezultati, žal, niso spodbudni.
Kako poteka razprava o potrebnih spremembah v družbenem urejanju prostitucije v mednarodnem in našem okolju?
O tem so se na panelu, ki ga je moderirala Sonja Lokar, pogovarjale_i dr. Iztok Šori, direktor Mirovnega inštituta, ministrica za pravosodje, Andreja Katič in predsednica Društva Ključ, mag. Polona Kovač. Diskusija danes poteka v mednarodnih telesih, ki opredeljujejo standarde človekovih pravic in se suče na dveh poljih:
• ali naj se prostitucija v celoti dekriminalizira in obravnava kot delo, kar potem sodi v pravico posameznika, posameznice, da si sam izbere delo in da s svojim telesom svobodno počne, kar hoče,
• ali pa naj se obravnava tako, kot se je v OZN, Svetu Evrope, Evropskem sodišču za človekove pravice in tudi v Evropskem parlamentu, obravnavala vedno doslej. Doslej je veljalo, da je prisilna prostitucija zločin, da so zvodniki in organizatorji prisilne prostitucije kriminalci in da je tudi prostovoljna prostitucija družbeno nesprejemljiva, saj gre za nesprejemljiv napad na človeško dostojanstvo, nasilje nad ljudmi v prostituciji, izkoriščanje ljudi v prostituciji, zlorabo njihove ranljivosti zaradi osebnih okoliščin kot so huda revščina, nezaposlenost, izkušnja z družinskim in partnerskim nasiljem, spolno zlorabo v otroštvu, taka ali drugačna zasvojenost.
V zadnjih nekaj letih sta se radikalizirali obe poziciji:
– zagovorniki prostitucije kot »dela« so predlagali spremembo mednarodnih pogledov na družbeno razumevanje prostitucije;
– mednarodno feministično gibanje pa se je razdelilo na pristašice regulirane prostitucije, in na večino, ki se trudi za abolicijo (torej odpravo prostitucije) in poskuša to doseči tako, da se začne resno obsojati in preganjati UPORABNIKE prostitucije, saj brez povpraševanja tudi ponudba usahne.
Evropski ženski lobi je na strani abolicije prostitucije, enako se je opredelila večina v nedavni resoluciji Evropskega parlamenta na to temo. Posebna poročevalka o nasilju nad ženskami v OZN je prostitucijo opredelila kot sistem nasilja nad ženskami in dekleti in se zavzela za njeno abolicijo. Evropsko sodišče za človekove pravice je pravkar zavrnilo pobudo, da naj se Franciji, ki je že uzakonila abolicijo, prepove kaznovanje uporabnikov, češ da je prostitucija delo in da imajo v EU ljudje pravico izbrati svoj poklic in svobodno prodajati svoje storitve.
Ženski lobi Slovenije je glede tega vprašanja razdeljen in zato aktivno ne lobira za nobeno stran, pomembno pa se nam zdi iskati stične točke med obema pristopoma, kjer gre za odpravo stigme, ki jo trpijo ljudje v prostituciji, saj še vedno prevladuje javno mnenje, da so si same krive_i za način življenja in za iskanje rešitev, ki bi jim pomagale pri izstopu iz težavnega položaja ljudi v prostituciji, saj živijo v izjemno nevarnih razmerah, izpostavljene _i nasilju, zlorabam, izkoriščanju, okužbam.
Dr. Iztok Šori nam je predstavil prvo temeljitejšo raziskavo, ki so jo izvedli na dokaj reprezentativnem vzorcu ljudi v prostituciji v Sloveniji – raziskovali so vse tipe prostitucije, ki se je kazensko ne preganja – fizično in tisto, ki se dogaja virtualno, po telefonu in preko spleta. Gre za dopolnilno, prekarno delo, ki dostikrat dopolnjuje druge prekarne oblike dela, s katerimi se preživljajo prostitutke in prostituti. Raziskava je pokazala tudi, da si ti ljudje želijo, da bi jih družba osvobodila stigme in jim omogočila bolj varne "delovne pogoje". Pokazala je tudi, da naš pravni sistem učinkovito preganja zvodništvo in organizirano izkoriščanje oseb v prostituciji za ustvarjanje profita. Izsledki te raziskave se niso skladali z dognanji, ki jih ima društvo Ključ, tudi kadar društvo dela z ženskami, ki niso bile prisilno vključene v prostitucijo, in se poskušajo iz nje izviti. Raziskave uporabnikov prostitucije so pokazale, da so uporabniki vedno mlajši in da obstaja tesna zveza med uporabo pornografije, ki je dostikrat filmano nasilje in poniževanje žensk in uporabniki prostitucije, ki dejansko velikokrat kupujejo ravno to: pravico do nadzora in gospodovanja nad spolnim partnerjem, partnerko.
Panel je pokazal, da o tem, koliko odraslih ljudi je v različnih vrstah prostitucije, nihče ne ve, tudi izkoriščanje ljudi v prisilni prostituciji ni dobro raziskano, javnost zanj izve samo, kadar policija odkrije organizatorje in sproži kazenske postopke. Ve se samo, da je pri nas prostitucija skrita očem in se pretežno odvija v zasebnih stanovanjih, v salonih, ki nudijo erotično masažo, v hotelskih sobah, preko telefona in internetnih platform. Nimamo pa vidne ulične prostitucije, niti legaliziranih javnih hiš, ali rdečih četrti, kot jih poznajo države, kjer so prostitucijo v celoti regulirali.
Razpravljavci_ke smo se strinjali v naslednjih točkah:
• prav je, da se ne kriminalizra ljudi v prostituciji;
• ljudi v prostituciji je treba osvoboditi stigme in tega, da degradirajo sami sebe, ker so v prostituciji;
• dejstvo je, da je življenje v prostituciji res izjemno nevarno in da je dolžnost države, da ljudem, ki so se znašli v njej, pomagajo, da se iz nje izvlečejo;
• bilo bi škodljivo uvesti nemški model organizirane prostitucije, kjer država regulira prostitucijo in od nje pobira davke,
Razpravljavci_ke smo se razšli pri vprašanju, ali je treba kaznovati kliente - uporabnike in organizatorje, ki organizirajo prostitucijo in tudi varujejo ljudi v prostituciji pred nasiljem uporabnikov.
Ženski lobi Slovenija bo še naprej spremljal to vročo razpravo, o njej obveščal javnost in se zavzemal, da se mladi ljudje vseh spolov preko izobraževalnega sistema seznanijo s hudimi dejstvi življenja ljudi v prostituciji in vsemi nevarnostmi, ki nanje prežijo na internetu in v realnem življenju ter lobiral, da država dosledno preganja izkoriščanje prostituiranja druge osebe, napeljevanje v prostitucijo, da preganja trgovino z ljudmi in otroki v prostituciji (human trafficking) in da vzpostavi močno organizirano podporo za tiste, ki želijo oditi iz prostitucije.
Pripravila Sonja Lokar, Ljubljana, 29.10. 2024.
VABILO
Spoštovane, spoštovani!
Ženski lobi Slovenije (ŽLS) vas vabi na delavnico o spolnem nasilju nad ženskami in otroki, ki je organizirana v sklopu ŽLS projekta »Promocija in uresničevanje prednostnih nalog Ženskega lobija Slovenije na temo enakosti spolov v Sloveniji: izzivi, pristopi in orodja«, ki ga sofinancirata Evropski ženski lobi in Evropska Unija.
V prvem sklopu delavnice bo govor o procesu nastanka evropske direktive o nasilju nad ženskami in o družinskemu nasilju ter o deležu Evropskega ženskega lobija pri nastajanju direktive.
V drugem sklopu delavnice bomo pregledali proces spremembe definicije posilstva v našem kazenskem zakoniku.
V tretjem bo govora o prostituiranju otrok in trgovini z ljudmi za spolno izkoriščanje. Sledila bo razprava, kako naj družba obravnava prostitucijo.
V zaključku se bomo odločili_e, kako naprej in oblikovali_e priporočila odgovornim deležnikom.
Nacionalna delavnica o spolnem nasilju nad ženskami bo v ponedeljek, 28. 10. 2024, od 9. do 14. ure
v Mestni knjižnici Otona Zupančiča, Kersnikova ulica 2, vhod iz pasaže med Slovensko in Gosposvetsko cesto, Ljubljana.
Prijave do 25. 10. 2024 na
Pričakujemo Vas!
Za Ženski lobi Slovenije Sonja Lokar, l.r. (predsednica ŽLS)
Program
9.00 – 9.15 Registracija prisotnih & kava
9.15 – 9.30 Otvoritev: dr. Alenka Verbole, vodja projekta
9.30 – 09.45 Zakaj posilstvo ni evropski zločin ali kako je Evropski ženski lobi sodeloval v nastajanju evropske direktive o
nasilju nad ženskami in družinskem nasilju: Sonja Lokar, ŽLS ali Irene Rozales (preko zoom povezave) EŽL
9.45 – 10.00 Kako smo sprejemali novo direktivo o nasilju nad ženskami in o družinskemu nasilju v evropskem parlamentu
10.00 – 11.00 »Samo da je da« pri nas in na Balkanu: Mija Javornik, vodja regionalnega projekta
11.00 – 12.00 Spolno izkoriščanje in spolno nasilje v Sloveniji: Spolne zlorabe otrok in
trgovina z ljudmi v ta namen v Sloveniji: Polona Kovač, Društvo Ključ
12.00 – 13.00 Različni pogledi na prostitucijo - moderira Sonja Lokar
sodelujeta:
• mag. Andreja Katić, ministrica za pravosodje
• dr. Iztok Šori, Mirovni inštitut
13.00 –13.15 Povzetek in predlogi za izboljšave dr. Alenka Verbole
13.30 – 14.00 Kosilo
Aktivnost je organizirana v okviru projekta Ženskega lobija Slovenije z naslovom »Promocija in uresničevanje prednostnih nalog EWL na temo enakosti spolov v Sloveniji: izzivi, pristopi in orodja«, ki ga sofinancirata Evropski ženski lobi (EWL) in Evropska unija. Izražena stališča in mnenja ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Niti Evropska unija niti EACEA nista odgovorna zanje.
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com