Evropska komisija je 8. marca 2022, na mednarodni dan žensk 2022, predstavila dolgo pričakovani predlog direktive o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Direktiva je bila odgovor na dolgoletni poziv Evropskega parlamenta.
Januarja 2023 sta dva odbora Evropskega parlamenta, Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbor za pravice žensk in enakost spolov, obravnavala vprašanja boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini.
Prizadevanja so usmerjena v zagotovitev skladnega evropskega pravnega okvirja za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja na podlagi spola ter boj proti njima in za zaščito ter podporo žrtev.
V Evropski uniji potekata postopka sprejetja dveh pomembnih dokumentov.
- Prizadevanja, da EU pristopi k Evropski Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) iz leta 2014.
Ta konvencija Sveta Evrope je najobsežnejši mednarodni okvir za celovito obravnavo nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Istanbulsko konvencijo so podpisale vse države članice Sveta Evrope in EU (leta 2017), vendar jo vse še niso ratificirale. Konvencijo je ratificiralo 37 držav članic Sveta Evrope, med njimi ni šest držav, članic EU (Bolgarija, Češka, Madžarska, Latvija, Litva in Slovaška). Turčija je konvencijo najprej ratificirala, potem pa je leta 2021 izstopila od ratifikacije.
Žal se v nekaterih državah članicah EU širijo dezinformacije o Istanbulski konvenciji ter pojavljajo se vse večja nasprotovanja ter poskusi omalovaževanja njenega pozitivnega učinka na odpravljanje nasilja zaradi spola.
- Pripravljen je predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini.
Namen predloga direktive je učinkovit boj proti nasilju po vsej EU.
Pomembna referenca predloga direktive je Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija).
Namen predloga direktive je doseči cilje Konvencije v pristojnosti EU, s tem, da se dopolnita pravni red EU in nacionalna zakonodaja držav članic na področjih, ki jih zajema Konvencija.
Potreba po ukrepanju obstaja tako v državah članicah, ki so Istanbulsko konvencijo že ratificirale, kot v tistih, ki tega še niso storile.
Sedaj so ustrezni standardi EU razdrobljeni po več pravnih instrumentih, kar otežuje učinkovito spremljanje in izvrševanje. Ukrepanje na nacionalni ravni je sprožila predvsem Istanbulska konvencija, spremljanje izvajanja Konvencije pa razkriva vztrajne vrzeli. Glede na razraščanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini v zadnjih desetletjih je malo verjetno, da se bo število tovrstnih kaznivih dejanj brez dodatnih ukrepov EU znatno znižalo.
Predlog direktive upošteva tudi nedavne pojave, kot je kibernetsko nasilje nad ženskami, ki ga Istanbulska konvencija ne obravnava posebej. Kibernetsko nasilje narašča z vse večjo rabo interneta in orodij informacijske tehnologije. Pogosto gre za nadgradnjo nasilja, ki ga žrtve doživljajo zunaj spleta. Čeprav je kibernetsko nasilje zelo razširjeno, je zakonsko urejanje na tem področju zelo razdrobljeno in tako na ravni EU kot na ravni držav članic so bile ugotovljene znatne pravne vrzeli.
Ciljno usmerjeni ukrepi v zvezi s kaznivimi dejanji in pravicami žrtev določajo minimalna pravila, ki državam članicam omogočajo določitev višjih standardov ter jim dopuščajo prožnost, da upoštevajo zanje specifične okoliščine.
V predlagani direktivi so predlagani zlasti naslednji ukrepi:
- inkriminacija določenih oblik nasilja, ki nesorazmerno prizadenejo ženske, v skladu z obstoječo pravno podlago; gre za oblike nasilja, ki niso zadostno obravnavane na nacionalni ravni in spadajo v pristojnost EU. To zadeva inkriminacijo posilstva na podlagi odsotnosti privolitve (v nekaterih državah članicah je za ugotovitev tega kaznivega dejanja potrebna uporaba sile ali groženj), pohabljenja ženskega spolovila in določenih oblik kibernetskega nasilja,
- krepitev dostopa žrtev do sodnega varstva in njihovih pravic do ustrezne zaščite kot neposreden odziv na posebne potrebe žrtev nasilja nad ženskami in nasilja v družini.
Odbora bosta obravnavala osnutek poročila o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. V dokumentu so predstavljeni tudi predlogi Evropskega parlamenta za spremembe in dopolnitve direktive.
.........
Nasilje nad ženskami in dekleti je v EU zelo razširjen pojav, saj je vsaka tretja ženska doživela fizično ali spolno nasilje. Zaradi nasilja v družini vsak teden izgubi življenje približno 50 žensk, 75 % žensk v poklicnem okolju je doživelo spolno nadlegovanje in ocenjuje se, da je vsaka druga mlada ženska doživela kibernetsko nasilje zaradi spola.
Nasilje zaradi spola je kršitev človekovih pravic in skrajna oblika strukturne diskriminacije zaradi spola. Ima lahko številne oblike, vključno s psihološkim, telesnim, spolnim, ekonomskim in digitalnim nasiljem, nadlegovanjem ter mnogimi drugimi oblikami. V zadnjih letih se je stopnjevalo kibernetsko nasilje zaradi spola, ki se je zaradi koronavirusne pandemije morda še povečalo, saj se je še več družbenega življenja ljudi preselilo na splet.
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com