Včerajšnji rezultati volitev v državni zbor, ki napovedujejo, da bo v novem sklicu parlamenta le še 22 poslank, nas v Ženskem lobiju Slovenije niso presenetili. Ta občuten zdrs zastopanosti žensk s 33,3-odstotnega deleža izvoljenih poslank na parlamentarnih volitvah 2014 na njihovo skromno 24-odstotno zastopanost po tokratnih volitvah, je bil pričakovan.
To, kar nas že dolgo preseneča, so nesposobnost in odsotnost volje političnih odločevalk in odločevalcev, da bi dosegli politično soglasje za spremembo zakonskih določb o medijskem poročanju v času volilne kampanje, ki bi kandidatkam in kandidatom zagotovili enake možnosti, da se predstavijo volivkam in volivcem, in volilnega sistema, ki bi volivkam in volivcem dejansko omogočil, da v parlament izvolijonajmanj 40 % moških ali žensk. V spodnjem komentarju, ki smo ga poslale vsem medijem in političnim strankam, ki so prestopile prag v parlament, sporočamo, kako je mogoče sedanji nepredvidljiv volilni sistem spremeniti tako, da bo ženskam in moškimzagotovil enake možnosti ne le za kandidiranje, pač pa tudi za izvolitev.
Z vidika možnosti žensk, da se predstavijo volivkam in volivcem kot sposobne in zaupanja vredne političarke, je bila pravkar minula kampanja prava katastrofa. Če ne bi bilo Alenke Bratušek, Violete Tomič in venem primeru tudi Ljudmile Novak, bi nacionalna TV srečanja minila povsem brez političark. Očitno je treba spremeniti zakonske določbe o medijskem poročanju v času volilne kampanje, da bodo mediji v svojih pravilih v zvezi s predstavitvijo kandidatk in kandidatov dolžni zagotoviti enake možnosti ženskam, da se tudi na nacionalni ravni enakopravno z moškimi kolegi predstavijo volivkam in volivcem.
Z vidika enakosti žensk in moških je veliko razočaranje tudi rezultat volitev, ki se je zelo poslabšal. Z uglednega 33,3-odstotnega deleža izvoljenih poslankna parlamentarnih volitvah 2014, smo zdrknili na skromno 24-odstotno zastopanost žensk v državnem zboru. Prehitele so nas Makedonija, Srbija, in celo Albanija! Ob vseh mogočih komentarjih o izidu volitev po zaprtju volišč,podatka o tem, koliko bo v novem sklicu državnega zbora poslank, javnost sploh ni dobila. Našim TV uredništvom in voditeljicam ter voditeljem se pač enakost žensk pri pasivni volilni pravici, pravici, biti izvoljena, očitnone zdi pomembno vprašanje kakovosti predstavniške parlamentarne demokracije.
V Ženskem lobiju Slovenije smo možnost slabegarezultata predvidele, saj naš volilni sistem srednje velikim in majhnim strankam praktično onemogoča, da bi, tudi če bi to želele, svojim najboljšim kandidatkam in kandidatomomogočile, da kandidirajo v enakem številu tistih volilnih okrajev, kjer utegne stranka dobiti dovolj glasov za izvolitev. Kako nepredvidljiv je naš volilni sistem, odlično ponazarja dejstvo, da sta volitve osebno izgubila predsednica in predsednik parlamentarne stranke, Alenka Bratušek in Karl Erjavec.
Zato je treba volilni sistem spremeniti tako, da bomo ljudje dejansko izvolili najmanj 40% moških ali žensk. To se da doseči, če v osmih enotah ukinemo že sicer krivične volilne okraje (ker so različni po velikosti, torej številu ljudi, ki tam volijo), vpeljemo razvrščanje kandidatkin kandidatov na liste po sistemu zadrge in določimo pravilo, da so na polovici list v volilni enoti na prvem mestu kandidatke, na drugi polovici pa kandidati, ter volivkam in volivcem podelimo obvezen preferenčni glas. Pri spreminjanju glasov v sedeže v državnem zboru pa najprej40% sedežev podelimo najbolje uvrščenim iz manj zastopanega spola, nato pa vstopi 60% najbolje uvrščenih drugega spola.
Tehnična rešitev je res preprosta, a politične volje za tako spremembo volilnega sistema še ni. Ženski lobi Slovenije si bo vztrajno prizadeval, da se v širši družbi in bodoči vladi in parlamentu tako soglasje vendarle doseže in volilna zakonodaja spremeni tako, da bodo ženske in moški imele/imelienake možnostine le za kandidiranje, pač pa tudi za izvolitev.