Predstavnice Ženskega lobija Slovenije (ŽLS) smo se 20. 2. 2023, v prostorih poslanske skupine Nove Slovenije — Krščanski demokrati (NSi) v Državnem zboru RS, srečale s poslankama Nove Slovenije dr. Vido Čadonič Špelič in Ivo Dimic ter Katjo Berk Bevc, predsednico Mlade Slovenije, mladinske organizacije NSI. V delegaciji ŽLS smo bile Sonja Lokar, Živa Vidmar, Milena Šmit in Liana Kalčina.
V zanimivem in sproščenem pogovoru smo izpostavile nekatera vprašanja položaja žensk doma in v evropskem prostoru, ki bi jim morale v prihodnje posvetili še več pozornosti. Ugotavljale smo, da le s skupnim čezstrankarskim delovanjem in iskanjem najboljših možnih rešitev, bomo ženske, delujoče v politiki na lokalni ali državni ravni, skupaj z ženskami v nevladnih organizacijah, uspele doseči trajne družbene premike za uveljavljanje pravic žensk. Res je, da imamo ženske pogosto različna stališča do mnogih družbenih vprašanj, vendar je veliko takšnih, kjer smo si edine.
Da skupaj zmoremo doseči pomembne zgodovinske premike, smo dokazale pred dvajsetimi leti, ko smo ženske iz različnih sredin in političnih strank uspele s predlogom dopolnitve ustave in volilnih zakonov ter uzakonili t.i. spolne kvote, ki so sčasoma obrodile prisotnost večjega števila žensk v politiki na vseh ravneh. Pri tem je pomembno vlogo imela tudi poslanka Slovenskih krščanskih demokratov Nada Skuk.
V okviru NSi deluje tudi Ženska zveza, ki si s številnimi aktivnostmi prizadeva za izboljšanje položaja žensk v družbi. V pogovoru smo odkrile možnosti za skupne aktivnosti večjega vključevanja žensk v politično odločanje na vseh ravneh ter pri ozaveščanju, promociji in vzpostavljanju ugodnejših pogojev učinkovitejšega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja.
Izrazile smo ničelno toleranco do vseh oblik nasilja nad ženskami, tudi do prostitucije in oblik spolnega nadlegovanja in izkoriščanja žensk, ki kršijo človekovo dostojanstvo in so v nasprotju z načeli človekovih pravic in enakostjo, enakovrednostjo spolov. Ugotovile smo, da še naprej ostaja skupna pripadnost trdni zavezi države delovanju na osnovi Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), ki jo je Slovenija ratificirala leta 2015, in ostaja okvir ukrepov države za preprečevanje nasilja in podporo žrtvam. Enakost moških in žensk razumemo, kakor smo poudarile, tudi kot spoštovanje in sprejemanje drugačnosti žensk in moških, ob upoštevanje bioloških razlik, s hkratno zahtevo po nediskriminaciji in uveljavljanju enakih možnostih na vseh področjih, če je potrebno tudi z oblikami t.i. pozitivih ukrepov in podpornih politik.
Podprle smo sprejetje ukrepov za zakonsko ureditev plačane odsotnosti z dela za ženske, ki trpijo zaradi hudih menstrualnih bolečin, kar je lahko resen zdravstveni problem. Izrazile smo nezadovoljstvo nad dejstvom, da je vse težji dostop žensk do osebno izbranih družinskih zdravnikov in ginekologov ter staršev in otrok do pediatrov na osnovni ravni zdravstva. Tako so resno prizadete tudi reproduktivne pravice žensk. Zagotoviti bi morali boljše osveščanje o oblikah preprečevanja neželenih nosečnosti, pomenu varne spolnosti, nevarnostih spolno prenosljivih bolezni ter zagotoviti dostopnost do oblik varne kontracepcije.
Več bomo morali skupaj storiti za opolnomočenje, ozaveščanje in informiranje žensk o njihovih pravicah, da bi se znale postaviti zase in se samozavestno odločati za materinstvo, brez strahu, da jih bodo delodajalci pri tem kakorkoli ovirali. S pozitivnimi ukrepi bi morali v večji meri preprečiti diskriminacijo zaradi starševstva, podpreti materinstvo in tudi sistemsko omogočiti boljše pogoje za uveljavljanje moškega pri opravljanju starševske vloge. O pomenu, vsebini ter načinih zagotavljanja enakosti in enakopravnosti spolov bi bilo trebna sistematično ozaveščati mlade in javnost ter ta vprašanja ustrezneje vključiti v kurikulume osnovnih in srednjih šol, zlasti v programe izobraževanja za aktivno državljanstvo.
Strinjale smo se, da bi bilo treba vzposaviti delujočo povezavo med poslankami v državnem zboru ter svetnicami in županjami na lokalni ravni, za začetek v mestih, in se dogovoriti za konkretne oblike sodelovanja, oblikovanja konkretnih in sistemskih rešitev v zakonodaji in politikah.
Dogovorile smo se, da bomo tudi v prihodnje razvijale oblike sodelovanja ter skupnega delovanja za urejanje vprašanj boljšega položaja žensk v družbi, zlasti tistih vprašanj, kjer smo si edine in lahko skupaj dosežemo zakonske in dejanske, praktične premike.
Zapis pripravila Liana Kalčina