Razprava: Polarizacija med sočutnim in sovražnim starizmom

Sporočilo 2. srečanja sekcije Sociologija časa pri Slovenskem sociološkem društvu

z dne 20. april 2023

Na drugem srečanju sekcije za sociologijo časa na temo starajoče se družbe v sklopu priprav na letošnje sociološko srečanje je sociolog dr. Otto Gerdina pripravil predavanje z naslovom Starizem skozi čas: od sočutnega do sovražnega starizma in nazaj? V svojem prispevku je orisal, kako je bil odnos do starih ljudi v »zahodnem« svetu od sredine tridesetih do sredine sedemdesetih let zaznamovan s sočutnim starizmom, po naftni krizi leta 1973 in s pojavom neoliberalizma okoli leta 1980 pa vse bolj s sovražnim starizmom. Starizem je prvenstveno specifična oblika diskriminacije, ki utemeljuje in vzdržuje neenakosti med družbenimi skupinami različnih starosti.

Za sočutni starizem je značilno, da so stari ljudje obravnavani kot revni, krhki in pogosto odvisni objekti diskriminacije. Čeprav sočutni starizem obravnava stare ljudi kot homogeno in odvisno družbeno skupino, jih hkrati slika kot tiste, ki si pomoč zaslužijo, s čimer pomaga legitimirati socialne starostne politike. Sovražni starizem, nasprotno, uporablja pozitivni imaginarij starosti in stare ljudi prikazuje kot srečno, uživaško, politično vplivno in razmeroma dobro situirano družbeno skupino, ki si sebično prisvaja vse večji delež družbenih virov.

Sovražni starizem je pogosto izrabljen s strani neoliberalnih ideologov, ki skušajo socialna varovala v starosti reinterpretirati kot nevzdržen in medgeneracijsko nepravičen privilegij starih ljudi. Pozitivne podobe starosti uporabljajo za napad na socialno državo in za odrivanje socialnih pravic starih ljudi, z izgovorom, da v sodobnosti stari ljudje večinoma niso niti revni niti bolni.

Vsaj od finančne krize (leta 2008) se tudi v Sloveniji pojavljajo glasovi, ki trdijo, da starost ne bi smela biti posebej zaščiteno življenjsko obdobje in da tako privilegiranega statusa, kot ji ga trenutno zagotavlja socialna država, ni več mogoče upravičiti. Na te glasove je v zadnjih letih vplivala pandemija koronavirusa, saj so zgodnji epidemiološki podatki pokazali, da virus pomeni veliko grožnjo predvsem starim ljudem, zaradi česar so se različne vlade (vključno s slovensko) odločile za na starosti osnovan javnozdravstveni odziv na covid-19.

Predavanje Dr. Gerdine se je zaključilo z diskusijo o vplivu pandemije covida-19 na značilnosti starizma pri nas. V razpravi smo slišali, da je mogoče, da je pandemija še dodatno okrepila polarizacijo med sočutnim in sovražnim starizmom, saj je po eni strani poudarila, da gre za izjemno ranljiv segment prebivalstva, ki ga je treba zaščititi z javnozdravstvenimi politikami, po drugi strani pa je na površje naplavila sentiment, da družba za ta neproduktivni del populacije že tako ali tako preveč žrtvuje.

Prevladujoč odnos do starosti oblikujejo vladajoče elite in ga razširjajo ter krepijo stari in novi množični mediji; videti je, da v sodobnosti sočutni in sovražni starizem prav dobro sobivata. Odnos do starosti se strjuje v prevladujoči diskurz, se pravi v ideološko pripoved, ki ima vselej svojo »materialno osnovo«, v kateri korenini in na katero pogosto pozabljamo, čeprav ima zelo nazorne in praktične posledice, ki se kažejo v politikah do stare populacije. Pokojninske politike zadnjih desetletij v Evropi in pri nas pa govorijo v prid tezi, da visokozveneče fraze o aktivnem staranju s podaljševanjem delovne dobe predvsem skrivajo dejstva o tem, da je z vsako neoliberalno pokojninsko reformo kakovostnega življenja starejšega prebivalstva vse manj, ker se realno nižajo pokojnine in je vse slabša javna zdravstvena oskrba. Tej temi bomo posvetili naše naslednje srečanje o katerem boste še obveščeni.

Poročilo pripravili: dr.Otto Gerdina, dr.Tanja Rener, dr.Mirjana Ule