Retrofest je po besedah organizatorjev priložnost za odprt dialog o ključnih temah in poglabljanje razumevanja, kako zgodovina še naprej vpliva na našo sedanjost in prihodnost ter pritisk na sedanje odločevalce, da njihove odločitve vplivajo tudi na generacije, ki bodo šele prišle.
v okviru Retrofesta je 24. septembra potekal tretji panel
DRUGA SVETOVNA VOJNA IN PRAVICE ŽENSK V TEORIJI IN PRAKSI
Posnetek pogovora Druga svetovna vojna in pravice žensk v teoriji in praksi
Govorci_ke na panelu Druga svetovna vojna in pravice žensk v teoriji in praksi so bili_e:
Ivana Dobrivojević Tomić, Ivana Pantelić, Vera Katz in Sonja Lokar.
Moderatorica je bila Irena Selišnik
Ob nedavni obletnici prve svetovne vojne so številne razstave, simpoziji in dogodki osvetlili vpliv vojne na položaj žensk. Sprva je bila prva svetovna vojna pogosto razumljena kot prelomni trenutek, ki je ženskam omogočil pridobitev volilne pravice in njihov hitrejši vstop na trg dela. Vendar so se kasneje historične interpretacije spremenile – mnogi zgodovinarji in zgodovinarke menijo, da je vojni sledila regresija, ki je ženske potisnila nazaj v zasebno sfero. Danes prevladuje mnenje, da je prva svetovna vojna predvsem pospešila procese, ki so bili že pred tem v teku.
V tem kontekstu je bilo pomembno spregovoriti tudi o vplivu druge svetovne vojne na položaj žensk. Kako prelomna je bila ta vojna? Ali je komunistično gibanje po vojni zgolj nadgradilo in uzakonilo ideje, ki jih je zagovarjalo, čeprav šibko, feministično gibanje v medvojni Kraljevini Jugoslaviji?
Vprašanje, kako je podoba borke in upornice vplivala na povojni kolektivni imaginarij, prav tako odpira pomembno razpravo.
Po drugi svetovni vojni so Jugoslovanke pridobile volilno pravico, uzakonjene so bile reproduktivne pravice, sprejeti so bili ukrepi za socialne pravice. Socialistično obdobje je formalno uveljavilo enakopravnost spolov in uvedlo politike, ki so preoblikovale tradicionalne vloge žensk v družbi. A ključno vprašanje ostaja: kakšen je bil dejanski vpliv tega državnega feminizma na vsakdanje življenje žensk v novi socialistični državi? Je uvajanje sprememb od zgoraj navzdol resnično izzvalo zgolj pričakovano nasprotovanje ustaljenim spolnim normam?
Sodobni izzivi, kot so pravica do splava, enakost na trgu dela in nasilje nad ženskami, se nenehno prepletajo z zgodovinskimi boji za pravice žensk. Današnji politični in družbeni konflikti npr. obramba »tradicionalnih vrednot« in odpor proti feminizmu – znova odpirajo vprašanja o trajnosti že doseženih pravic žensk ter vplivu aktualnih družbenih in političnih razmer nanje.
DRUGA SVETOVNA VOJNA: OSEMDESET LET VPLIVA IN POSLEDIC
Druga svetovna vojna je sprožila geopolitične spremembe, ki še danes vplivajo na svetovni red. Zmagoviti velesili, Združene države Amerike in Sovjetska zveza, sta po vojni zakorakali v hladno vojno, ki je oblikovala globalne odnose v drugi polovici 20. stoletja. Simbol te delitve je bil Berlinski zid, ki je fizično ločeval ideološka nasprotnika v Evropi.
Celina je bila po vojni v ruševinah, prebivalstvo je bilo prisiljeno v migracije, prihajalo je do povračilnih in množičnih obračunov. V Nemčiji je bilo uveljavljeno načelo kolektivne krivde, ki je izhajalo iz njene odgovornosti za začetek vojne in povzročanja vojnih grozodejstev. Sčasoma se je stanje reda in miru ponovno vzpostavilo, gospodarstvo se je začelo obnavljati in sodelovanje med državami je pripeljalo do ustanovitve sprva Evropskih skupnosti, ki so se kasneje združile v Evropski uniji. Po padcu Berlinskega zidu so se vanjo začele vključevati tudi države vzhodne Evrope. Socializem, ki je obljubljal pravičnost in enakost, je propadel, vendar je njegov vpliv na Zahod spodbudil nastanek socialne države. Ta pa je po padcu Berlinskega zidu začela izgubljati moč pod vplivom neoliberalizma, ki je postal prevladujoč tudi v vzhodnoevropskih državah.
Druga svetovna vojna je sprožila tudi znanstveni in tehnološki napredek, ki je s seboj prinesel izjemen razvoj, vendar tudi nevarnosti, kot je jedrsko orožje.
Vojna je pospešila dekolonizacijo, okrepila boj za človekove pravice in emancipacijo ter spodbudila vzpostavitev mednarodnih institucij, kot so Združeni narodi, katerih cilj je preprečevanje vojn in konfliktov. Danes, osem desetletij po koncu vojne, se svet še vedno sooča s posledicami tega konflikta. Po obdobju monopolarnega sveta, v katerem so prevladovale ZDA, se soočamo z nastajanjem novega svetovnega geopolitičnega reda regionalnih sil. V času predrugačenja pa se Združeni narodi in druge mednarodne institucije kažejo kot neučinkovite, saj ne uspejo obvladovati sodobnih konfliktov, ki ogrožajo globalni mir. Letošnji Retrofest ob osemdesetletnici konca druge svetovne vojne bo zato posvečen razpravam o njenih dolgoročnih posledicah in vplivu na današnje generacije.
Retrofest: dnevi sodobne zgodovine je nastal v soorganizaciji Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, njegovega Središča za javno zgodovino, raziskovalnega programa Slovenska zgodovina (P6-0235, financira ARIS) in Združenje Retrospektive ob izdatni podpori Mestne občine Ljubljana in medijski podpori spletnega portala zgodovina.si.
Organizacijski odbor Retrofest 2024 in uredništvo programske knjižice: Kornelija Ajlec, Bojan Balkovec, Božidar Flajšman, Darja Kerec, Peter Mikša, Božo Repe, Žiga Smolič.
Besedilo tega prispevka je bilo povzeto iz Programske knjižice.
Naslovna fotografija tega prispevka: MMC RTV SLO
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com