Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk

Ljubljana, 8. 3. 2023

Zadeva: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk

Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije se ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk vedno spomnimo in opomnimo, da je 8. marec je namenjen počastitvi boja za ženske pravice in dan spomina na pretekla prizadevanja žensk, ne le za politične, temveč tudi za ekonomske in socialne pravice ter enakopravnost žensk. Prav tako pa je 8. marec priložnost, da pogledamo, kje smo, kaj smo na področju žensk v zadnjem letu dosegli in kaj bi še lahko. V nadaljevanju posredujemo nekaj ugotovitev, premislekov in seveda čestitko predsednice ZSSS ob 8. marcu.

8. marec je posebej pomemben za nas, sindikate. Pogosto se namreč pozablja, da se je ta praznik razvil prav iz aktivnosti delavskih gibanj na prelomu 20. stoletja v Severni Ameriki in po Evropi. Nastanek praznika se povezuje s spominom na 140 žensk - delavk, ki so umrle v požaru v newyorški tovarni Triangle leta 1911. 8. marec je kasneje Generalna skupščina ZN leta 1977 izbrala zato, ker so v New Yorku na ta dan leta 1857 ženske, zaposlene v tekstilni industriji, prvič stavkale proti nečloveškim delovnim pogojem in nizkim mezdam.

Ko danes primerjamo položaj žensk v Sloveniji in po svetu, ugotovimo, da so ženske pri nas v marsičem na boljšem od žensk drugod po svetu. Če pogledamo statistiko, imamo eno izmed najvišjih stopenj zaposlenosti žensk – letos celo rekordno v zadnjih letih, po zaposlenosti žensk z majhnimi otroki pa se celo uvrščamo na prvo mesto med državami EU. Stopnja zaposlenosti žensk z majhnimi otroki znaša 86,2 % (ženske med 25 in 54 let starosti), (Eurostat). To nam v dobršni meri omogoča državni podporni sistem storitev, ki smo jih uspeli ohraniti iz prejšnjega sistema, kot je dostopno javno varstvo otrok, plačan starševski dopust, nadomestilo za nego bolnih otrok. In to ne gre jemati za samoumevno!

Kljub temu pa ženske nimajo enakih možnosti pri razvoju svoje kariere. Še vedno je prisotna spolna segregacija pri zaposlovanju v posameznih dejavnostih in poklicih. Slovenija ima med članicami EU enega najvišjih deležev moških med zaposlenimi z izobrazbo s področja IKT (90,8 %), (Eurostat). Na drugi strani 80 % vseh zaposlenih v socialnem in zdravstvenem varstvu ter izobraževanju predstavljajo ženske.

Ne glede na to, da raziskave kažejo, da imajo gospodarske družbe, ki imajo ženske v organih upravljanja tudi za 6 % višje dobičke ter da so ženske v povprečju bolje izobražene se to ne odraža v zasedanju vodstvenih pozicij v gospodarstvu. V največjih slovenskih podjetjih, ki kotirajo na borzi je med članicami in člani uprav zgolj 23,8 % žensk (EIGE, 2021). Tu napredek zaostaja za drugimi evropskimi državami, ki so sprejele obvezne spolne kvote v organih upravljanja gospodarskih družb.

Še vedno ostaja težava plačna vrzel med spoloma. Ta je v zadnjih letih strmo naraščala do visokih 9,3 % v letu 2018 in se v letu 2021 bistveno zmanjšala na 3,8 % (Eurostat). Razlogi za to niso znani. Znano pa je, da je plačna vrzel višja v javnem sektorju kot zasebnem, v feminiziranem zdravstvenem in socialnem varstvu dosega kar 21,4 % (SURS). Kot pozitivno se v tem letu kaže dvig minimalne plače in prizadevanja vlade za dvig vseh plač ter prenovo plačnega sistema v javnem sektorju. Izgubljena priložnost pri tem pa je, da ni bila opravljena nobena analiza, ki bi nakazovala, da se pri pripravi izhodišč upošteva vidik spola. Prav tako dvig plač ne bi smel vplivati na dostopnost javnih storitev. Nedopustno je, kot se sedaj dogaja pri cenah vrtcev, ko se je prepotreben dvig plač pomočnicam in pomočnikom vzgojiteljev in vzgojiteljic ponekod že vali na pleča staršev.

Položaj žensk pa se po upokojitvi se še bistveno poslabša. Že pred energetsko krizo je Slovenija sodila med države z največjim deležem revnih starejših žensk v EU. Stopnja tveganja revščine žensk starejših od 75 let znaša kar 30,5 % in je še enkrat višja od stopnja tveganja revščine moških v tej starostni skupini (14,6 %) (Resolucija o enakih možnostih žensk in moških do 2030). Upokojenke z najnižjimi pokojninami, ki živijo same, občutijo inflacijo nesorazmerno bolj kot drugi. Kljub temu vse do danes država ni imela posluha, da bi popravila krivico ter preuredila varstveni dodatek v trajno, individualno in avtomatsko pravico.

Drugo skupina, ki jih je energetska kriza najbolj prizadela pa so enostarševske družine, pri katerih gre v večini za matere, ki živijo same z otroci. Kar petina takšnih družin živi pod pragom tveganja revščine. (MDDSZ)
V Sloveniji še vedno vztraja tradicionalna delitev neplačanega dela. Ženske v povprečju porabijo na teden 4 ure več za gospodinjska opravila in 10 ur več za skrb za otroke kot moški. (Eurofound)

Težava ostaja izpostavljenost nasilju in spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu. Raziskava, ki smo jo novembra lani izvedli v ZSSS je razkrila, je bila več kot tretjina respondentov (35 %) v zadnjih šestih mesecih trpinčena na delovnem mestu od tega je bilo 73 % žensk, 6 % vprašanih pa jih je doživelo spolno nadlegovanje na delovnem mestu, od teh je bilo kar 87 % žensk. To kaže na nespoštljiva delovna okolja, kjer nasilje nesorazmerno prizadene ženske. In na to, da kot družba nismo naredili dovolj, da se nasilje in nadlegovanje nad ženskami odpravi. Neizprosna je tudi statistika nasilja v družini, ki je eskalirala v času Covid-a in se nadaljuje tudi po njem. Delovno okolje lahko deluje podporno na žrtve nasilja v družini, da se preprečijo najhujši izidi.

Leto, ki je za nami, je prineslo, tudi nekaj zakonodajnih sprememb, ki neposredno in posredno vplivajo na položaj žensk. Kot pozitiven premik lahko omenim, da se:

• Z delnim prenosom evropske Direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev z letošnjim letom podaljšuje plačani starševski dopust iz 260 na 320 dni, ter uvaja neprenosljivi del starševskega dopusta v trajanju 60 dni za vsakega izmed staršev. Le praksa bo pokazala kakšen učinek bo to imelo na bolj uravnoteženo skrb za otroke med staršema, saj zakonodaja omogoča da očetje lahko svoj celotni del starševskega dopusta koristijo že v času materinskega dopusta, torej istočasno z mamo.
• V medresorskem usklajevanju je tudi Resolucija o enakih možnostih žensk in moških za obdobje do leta 2030. ZSSS je sodelovala pri posvetovanju in posredovanju pripomb in priporočil, nekatere so bile s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti tudi upoštevane.
• Na evropski ravni sta bili konec leta 2022 dosežena dva pomembna mejnika, in sicer je bil dosežen začasni dogovor o Direktivi o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil ter sprejeta Direktiva o zagotavljanju uravnotežene zastopnosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi (in s tem povezanih ukrepih). To direktivo bo morala Slovenija v svoj pravni red prenesti do 28. decembra 2024. Da bodo ženske imeli koristi v praksi, je torej še dolga pot.
• Slovenija, kljub našim večkratnim pozivom, še ni pristopila k ratifikaciji konvencije Mednarodne organizacije dela št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela. S tem bi se Slovenija pridružila prvim evropskim državam, ki so že ratificirale konvekcijo (Italija kot prva) in dala jasen signal, da nasilje nima mesta v sferi dela. Evropska konfederacija sindikatov prav danes v Bruslju organizira ulični shod k podpori ratifikacije konvencije, obenem opozarjajo tudi nadlegovanje in nasilje, ki so ga ženske deležne v javnem prometu na poti v službo.
• Ponovno je bila tudi zamujena priložnost za sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, prav tako še vedno čakamo na pravico do oskrbovalskega dopusta, ki bi jo Slovenija morala uvesti že avgusta lani in bi še zlasti razbremenila ženske, ki se najpogosteje znajdejo v tej vlogi.

Enakost spolov na trgu dela še zdaleč ni dosežena, tako da nas čaka še kar veliko izzivov, kljub vsemu pa je 8. marec v prvi vrsti dan vseh žensk. Ob tej priložnosti je predsednica ZSSS, Lidija Jerkič, zapisala:
»Čeprav svet napreduje in se položaj v posameznih družbah izboljšuje, je sodobna ženska v globalnem svetu še vedno zapostavljena, manjvredna, podcenjena in odrinjena. Slovenska ženska ima v primerjavi z žensko v tretjem svetu nedvomno boljše izhodišče in neprimerljivo boljši položaj, kar pa ne pomeni, da ga ni mogoče izboljšati. Pri tem velja spodbujati ženske in jim z dobrimi primeri kazati smer v enako obravnavo in enake možnosti. Praznik, kot je 8.marec, je za to najboljša priložnost. Čestitke vsem ženam ob prazniku z željo, da možnosti res postanejo enake za vse!«