SKRAJŠATI JE TREBA ČAKALNE VRSTE
Čakanje na pregled v primarnem zdravstvu ne sme biti daljše od enega tedna, na pregled pri specialistu in diagnostiko pa ne daljše od enega meseca. Takojšnji ukrepi za doseganja tega cilja so izmera in boljša izraba obstoječih kadrovskih kapacitet, boljša delitev dela med izvajalskimi ustanovami in znotraj teh ustanov, boljša organizacija dela, zagotovitev dodatnih sredstev za najbolj deficitarna področja in spodbudno plačilo za opravljeno delo nad normativi. K skrajšanju čakalnih dob lahko pomembno prispeva tudi ustavitev privatizacije zdravstva ter uresničevanje točk 1 do 5 tega programa, ki krepijo javno zdravstvo.
PREPOVE NAJ SE “POPOLDANSKO DELO” ZDRAVNIC IN ZDRAVNIKOV PRI ZASEBNIKIH IN RAZMEJI JAVNO TER ZASEBNO ZDRAVSTVO
Prepove naj se delo zdravnic in zdravnikov iz javnega sektorja pri zasebnih izvajalcih in izvajalkah. Koncesije se morajo podeljevati izključno na podlagi dokazljivega javnega interesa. Podeljevanje javnega programa mora temeljiti izključno na lastnih kapacitetah izvajalk in izvajalcev. Zasebna zavarovanja morajo zagotavljati celoten paket storitev določene zdravstvene obravnave (vključno z zdravljenjem in rehabilitacijo). Prepovedati je treba delna zavarovanja, ki omogočajo preskakovanje vrst v javnem sistemu (na primer preglede in diagnostične storitve, ki omogočajo hitrejši dostop do operacije).
POVEČA NAJ SE OBSEG FINANCIRANJA JAVNEGA ZDRAVSTVA
Javna sredstva za zdravstvo se morajo povečati s sedanjih 6 odstotkov BDP na 10 odstotkov, in sicer postopno po enoodstotni letni stopnji. To naj se doseže s pomočjo novega zdravstvenega davka.
POVEČA NAJ SE KOŠARICA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
Kritje stroškov s strani javnega zdravstvenega zavarovanja je treba razširiti po vrstah in obsegu storitev (npr. za storitve s področja zobozdravstvenega varstva, psihoterapije in fizioterapije ter za nekatere pripomočke). V novem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je treba določiti seznam zdravstvenih pravic, ki jih pokriva javno financiranje.
OKREPITI JE TREBA DUŠEVNO ZDRAVJE DRŽAVLJANK IN DRŽAVLJANOV
Potrebujemo konkretne ukrepe na področju promocije duševnega zdravja, preventivne aktivnosti, destigmatizacijo in deinstitucionalizacijo. Treba je zagotoviti zadostne in enakomerno razporejene vire obravnave in pomoči ter usklajeno medresorsko sodelovanje in vključevanje civilne družbe na področju duševnega zdravja na državni, regionalni in lokalni ravni. Sprejeti je treba zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki bo strokovno umestil to področje v sistem javnega zdravstva in omogočal dostopnost ter primerno strokovno raven storitev.
PRIPRAVITI JE TREBA NACIONALNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
Pripraviti je treba srednjeročni načrt zdravstvenega varstva in ga temeljito pretehtati v javni razpravi. Določiti je treba geografsko mrežo zdravstvenega varstva v osnovnem in bolnišničnem zdravstvu in na novo opredeliti potrebno število vpisnih mest na medicinskih fakultetah ter v zdravstvenih šolah. Določiti je treba vzpodbude za delo na deficitarnih področjih (krediti in subvencije, plačni dodatki ipd.) in olajšave za prihod zdravnikov iz drugih držav. Načrt mora vsebovati pristop k obravnavi bodočih epidemij in drugih kriznih dogodkov v zdravstvu.
POGOSTA VPRAŠANJA O INICIATIVI GLAS LJUDSTVA
Kaj je Glas ljudstva? Dokumentarec o iniciativi: https://www.youtube.com/watch?.
Iniciativa Glas ljudstva združuje več kot 100 civilnodružbenih organizacij ter več tisoč posameznic_kov z vseh družbenih področij iz celotne Slovenije. Gre za strokovne organizacije s področij varstva demokracije, človekovih pravic, okolja, sociale, dela, stanovanjske politike, medijev, kulture, infrastrukture, globalne pravičnosti, zdravstva, izobraževanja, gospodarstva in drugih, za našo prihodnost ključnih področij. Seznam vseh članic je dostopen tukaj.
Druži nas cilj povečanja politične odgovornosti nosilk_cev oblasti, kar je osnova za krepitev demokracije in politik, usmerjenih v dolgoročno dobrobit ljudi in okolja. Osrednji mehanizem, ki ga pri tem uporabljamo, je spremljanje uresničevanja strokovnih zahtev iniciative Glas ljudstva na enajstih ključnih področjih ter priprava akcij za informiranje, opolnomočenje in mobilizacijo ljudi. V inciativi smo uskladili 138 strokovnih zahtev – vse tri stranke, ki so po državnozborskih volitvah leta 2022 sestavile vlado, so se skupno zavezale k uresničitvi 122 zahtev. Seznam vseh je dostopen tukaj.
Glas ljudstva želi politiko približati ljudem in s tem krepiti demokracijo. Demokracija je resnično demokratična le, če pri odločanju o javnih zadevah sodeluje kar največ ljudi, zato je eden od ciljev iniciative Glas ljudstva spodbujati volilno udeležbo in vsebinsko razpravo o demokratični, zeleni ter pravični družbi postaviti v ospredje razprav pred volitvami in po njih. Zato redno pripravljamo različna zborovanja, posvete, zagovorniške akcije, kampanje, spletna orodja itd.
Glas ljudstva NI formalna organizacija, pač pa neformalna civilnodružbena pobuda in kot taka nima ustanovitelja_ice ali ene_ga vodje. Prav tako Glas ljudstva NI politična stranka. Glavni namen civilne iniciative je namreč spodbujanje k aktivni in informirani udeležbi na volitvah in v drugih demokratičnih procesih. Pri tem Glas ljudstva zavzema kritično držo do vseh političnih akterjev.
Zakaj je nastala iniciativa Glas ljudstva?
Iniciativa Glas ljudstva je nastala z namenom reševanja dveh ključnih problemov: vse nižje volilne udeležbe in pomanjkanja vsebine v političnih razpravah. To zavira razvoj družbe in neposredno zadeva celotno prebivalstvo Republike Slovenije, saj smo ljudje vse bolj izločeni iz oblikovanja političnih odločitev in vse manj informirani o dejanskih načrtih političnih akterjev.
To se je še posebej izrazito pokazalo leta 2021, in sicer v kontekstu največjega upada demokratičnih standardov v zgodovini samostojne Slovenije, saj je takratna vlada sprejemala očitno avtoritarne odločitve. Odziv civilne družbe je bilo široko in vsebinsko povezovanje različnih akterk_jev, iz tega sodelovanja pa je nastala tudi iniciativa Glas ljudstva.
Prvič v zgodovini Slovenije se je povezalo tako veliko raznolikih organizacij ter posameznic_kov in vzpostavilo aktivno sodelovanje oziroma zavezništvo. V supervolilnem letu 2022 (letu državnozborskih, predsedniških in lokalnih volitev ter treh referendumov) smo za doseganje ciljev izvedli vrsto aktivnosti:
ankete, javne tribune, zbiranje na protestnih shodih in druge aktivnosti, s pomočjo katerih smo oblikovali 138 zahtev civilne družbe;
potujoči festival demokracije Mi bomo odločali: Gremo volit! ter veliki koncertni shod Gremo volit!;
spletna orodja Volitvomat, ki volivcem_kam olajšajo informirano odločitev, smo pripravili za državnozborske, predsedniške in tudi lokalne volitve;
javni predvolilni soočenji političnih kandidatk_ov z ljudstvom pred državnozborskimi in predsedniškimi volitvami;
koncertni shod pred referendumskim odločanjem o noveli zakona o RTV Slovenija ZA RTV! ter peticijo proti dokončni razgradnji javne radiotelevizije RTV SLO.
Na katerih področjih deluje iniciativa Glas ljudstva?
Dejavnosti iniciative Glas ljudstva zajemajo monitoring, v okviru katerega spremljamo uresničevanje predvolilnih zavez političnih akterk_jev, ter zagovorništvo in dialog, s čimer vplivamo na politične odločevalce_ke ter oblikovanje javnih politik. Vsebinsko Glas ljudstva pokriva enajst ključnih področij, pomembnih za prihodnost Slovenije:
- Demokracija in reforma političnega sistema
- Vladavina prava in človekove pravice
- Pravični podnebni prehod in zaščita narave
- Dostojno delo in socialne pravice
- Kultura in svoboda medijev
- Dostopno javno zdravstvo
- Razvoj izobraževanja in znanosti
- Trajnostno gospodarstvo in javne storitve
- Dostopna stanovanja
- Zelena infrastruktura
- Globalna pravičnost
Na vseh teh področjih je iniciativa Glas ljudstva pripravila nabor 138 zahtev. Zahteve so bile oblikovane od spodaj navzgor, s pomočjo programskih usmeritev organizacij, združenih v iniciativi, ter v sodelovanju s številnimi strokovnjaki_njami v različnih delovnih skupinah, na štirih ljudskih tribunah ter na protestih. Proces oblikovanja zahtev se je začel novembra 2021, ko smo predstavili 96 osnovnih predlogov in odprli dvomesečno javno razpravo, v kateri so lahko ljudje iz vse Slovenije podajali svoje predloge in komentarje. V tem postopku se je izoblikovalo 138 zahtev, ki obravnavajo ključne izzive prihodnosti in so zelo pomembne za informirane odločitve volivk_cev.
Monitoring uresničevanja predvolilnih zavez
Vse politične stranke, ki so kandidirale na državnozborskih volitvah 2022, smo pozvali, naj se do 138 zahtev iniciative Glas ljudstva opredelijo. Vse tri stranke, ki so po volitvah sestavile vlado, so se skupno zavezale k uresničitvi kar 122 zahtev. Iniciativa Glas ljudstva bo redno in do konca mandata vlade spremljala uresničevanje vseh 122 zavez.
Sodelovanje v različnih strokovnih skupinah, zagovorništvo in kampanje
Na oblikovanje in izvajanje politik, ki so skladne s 138 zahtevami iniciative Glas ljudstva, vplivamo tudi s sodelovanjem v različnih državnih odborih in posvetovalnih telesih, kjer zagovarjamo uresničevanje zahtev, ter z izvajanjem kampanj na posebej perečih področjih.
Nekaj primerov:
- podpora kampanji za referendumsko potrditev novele o javni radioteleviziji RTV SLO, v kateri je formalno sodelovalo več organizacij iniciative Glas ljudstva, ter Peticija za nepristransko RTV Slovenija “Odstopite!”;
- kampanja Ustavimo rušenje javnega zdravstva za brezplačen in pravičen zdravstveni sistem, v okviru katere smo pripravil tudi peticijo in prvo stavko pacientk_ov v zgodovini Slovenije;
- kampanja Ptički brez gnezda (skupaj s pobudo Kje bomo pa jutri spali?) na področju stanovanjske problematike.
Kako se financira iniciativa Glas ljudstva?
Vse aktivnosti iniciative Glas ljudstva se financirajo zgolj s prostovoljnimi prispevki, projektnimi sredstvi sodelujočih organizacij in predvsem z izjemno količino prostovoljnega dela.
Edino plačilo, ki si ga obetamo, je bolj demokratična, pravična, vključujoča, solidarna in zelena prihodnost. K sodelovanju vabimo vse, ki bi ta prizadevanja radi podprli. Pišite nam na
Kako poteka delo in odločanje znotraj iniciative Glas ljudstva?
Vse organizacije in posamezniki_ce, ki so del Glasu ljudstva, se lahko kadar koli aktivneje vključijo v delovanje iniciative. Redno delo poteka v več skupinah.
Osnovna skupina je namenjena operativnim zadevam in pregledu delovanja celotne iniciative. Zbiramo se na rednih tedenskih sestankih, kjer s skupnimi močmi ocenjujemo dosedanje in koordiniramo prihajajoče aktivnosti. Vabljeni_e in dobrodošli_e so vsi_e člani_ce iniciative Glas ljudstva, saj več sodelujočih pomeni tudi bolj transparentno in vključujoče soodločanje o smereh in načinih delovanja.
V sklopu iniciative se glede na aktualne potrebe oblikujejo tudi posebne delovne skupine, ki se ukvarjajo s posameznimi področji, denimo z javnim zdravstvom (skupina za zdravstvo) in s spremljanjem političnih strank na poti uresničevanja predvolilnih zavez (skupina za monitoring).
V preteklosti so delovale tudi druge skupine, kot so na primer skupina za predsedniške volitve, skupina za lokalne volitve …
Kaj pomeni ime Glas ljudstva?
Iniciativa Glas ljudstva ne predstavlja celotnega ljudstva in ne govori v njegovem imenu. Ime Glas ljudstva je nastalo iz prizadevanj, da se ljudstvu vrne njegov glas – če se politika loči od sfere javnosti, bo ljudstvo ostalo brez moči in brez glasu. V takšni družbi se političnim akterjem_kam odpira možnost popolne samovolje brez odgovornosti. Ker v takšni družbi ne želimo živeti, vse prebivalce_ke Slovenije vabimo, da izrazijo svoj glas in prispevajo k še močnejšemu glasu ljudstva.
Glas ljudstva trenutno sestavlja 103 organizacij in civilnodružbenih iniciativ.
Zavod Global, Transparency International Slovenia, Center za slovensko književnost, Danes je nov dan, Protestival, Vitra Cerknica, Kulturni center Danilo Kiš, Ljubljana, Destilator klub, Slovenska filantropija, Društvo Akademija za družbeno odgovornost, Društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije - TRS, sindikat taksistov pri SDPZ, IPoP - Inštitut za politike prostora, PIC - pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Aktiv delavk in delavcev v kulturi, Odbor za pravično in solidarno družbo, IŠSP - Inštitut za študije stanovanj in prostora, Društvo za Združene narode za Slovenijo, Društvo ŠKUC, Inštitut za raziskave in razvoj "Utrip", Amnesty International Slovenije, Forum za enakopraven razvoj, Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva -ZaNas, Pekarna Magdalenske mreže Maribor, Avanta Largo, Zavod Exodos Ljubljana, Mladi za podnebno pravičnost - MZPP, Pravna mreža za varstvo demokracije, Društvo Ženska svetovalnica, Alternativna akademija, Zavod TransAkcija, Mirovni inštitut, Sindikat Mladi plus, Plesni Teater Ljubljana, Društvo UP Jesenice, Društvo Parada ponosa, Društvo za nenasilno komunikacijo, Protestna Ljudska Skupščina, Društvo Ključ - center za boj proti trgovanju z ljudmi, Zavod REVIVO, zavod PROJA, SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana, Zavezništvo za demokratično in pravično Slovenijo, Forum za demokracijo, Ženski lobi Slovenije, Zavod Tri, Greenpeace Slovenija, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Zavod Državljan D, Združenje ROVO, Društvo Humanitas - center za globalno učenje in sodelovanje, Maska Ljubljana, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Zavod Krog, Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, PIU, zavod za vizualno umetnost, Organizacija za participatorno družbo, Društvo Mestni Center Mobilnosti, OPRO, zavod za aplikativne študije, Društvo DIH - Enakopravni pod mavrico, Ustanova Fundacija Sonda, GT22, Iniciativa mestni zbor Maribor, Društvo Prostor, gibanje Koga bomo volili, Zavod Voluntariat - SCI Slovenia, Emanat, zavod za razvoj in afirmacijo plesa in sodobne umetnosti, društvo Landezine, Inštitut za ekologijo, Društvo Ostržek, društvo za zaščito pravic otrok in mater samohranilk, Morigenos - slovensko društvo za morske sesalce, Zavod Svibna, regijski zavod za ohranjanje in trajnostni razvoj podeželja, Gibanje Sinteza, Koalicija Civilne Družbe SINTEZA-KCD, Društvo Aktivni Državljan SINTEZA-AD, Nacionalni svet za demokratično spremembo volilnega sistema, Društvo za kulturno produkcijo in afirmacijo umetniških procesov NAGIB, Endozavest - društvo za ozaveščanje o endometriozi, Ustanova za pomoč ogroženim Državljani sveta, Zavod Koroška Pride, Zavod Bob, Ustanova Fundacija BiT Planota, Sindikat novinarjev Slovenije, Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Srebrna nit - združenje za dostojno starost, Društvo za razvoj humanistike - Zofijini ljubimci, Kreativni razred, Skupina Skozi oči prekariata, Društvo Bodi sprememba, Studio Ljudje, Bunker, zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev, Društvo Asociacija, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenija, spol.si, Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur ODNOS, Kulturno umetniško društvo Coda, Združenje CAAP.
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com