Ženski lobi Slovenije (ŽLS) vas vabi na delavnico
»Feministična zunanja politike Slovenije in Agenda ženske, mir in varnost«
organizirano v sklopu ŽLS projekta »Promocija in uresničevanje prednostnih nalog EWL na temo enakosti spolov v Sloveniji: izzivi, pristopi in orodja«, ki ga sofinancirata Evropski ženski lobi in Evropska Unija.
Marca 2023 je ministrica za zunanje zadeve in evropske zadeve Tanja Fajon predstavila feministično zunanjo politiko kot sodobno, v prihodnost zazrto politiko. Slovenija je konec leta 2023 potrdila tudi Smernice za vključevanje enakosti spolov mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč Republike Slovenije.
Kaj v resnici je feministična zunanja politika in zakaj jo potrebujemo? Kako se navezuje na EU Strategijo za enakost spolov za obdobje 2020–2025 in akcijski načrt EU za enakost spolov III?
Delavnica se bo najprej osredotočila na različne koncepte povezane s feministično zunanjo politiko in pomenom feministične zunanje politike, ko gre doseganje enakosti spolov v EU in slovenskem kontekstu.
V drugem sklopu delavnice se bomo dotaknili primerov žensk v oboroženih spopadih, primerov kršenja pravic žensk na kriznih območjih, o njihovi vlogi pri preprečevanju in reševanju konfliktov v različnih vlogah, pri obnovi in demokratičnih procesih.
V zaključni razpravi se bomo dotaknili vprašanja ali je ta presečna tema slovenske zunanjepolitične strategije dovolj in ustrezno prispevala k enakosti spolov ter spoštovanju pravic in opolnomočenju žensk in deklet po svetu in kaj je mogoče še izboljšati. V tretjem sklopu bo nastopila tudi ministrica za zunanje zadeve in evropske zadeve Tanja Fajon.
Nacionalna delavnica »Feministična zunanja politike Slovenije« bo potekala v ponedeljek, 21.10. 2024, od 12.00 do 18.30 ur na Gradu Jable, Grajska cesta 1, 1234 Mengeš.
Prijave do 18. 10. 2024 na
Pričakujemo Vas!
Za Ženski lobi Slovenije Sonja Lokar, l.r. (predsednica ŽLS)
Podpredsednica Združenja ONA VE Mateja Malnar Štembal
je 16.10.2024 objavila svoje razmišljanje o feministični zunanji politiki, ki tudi predstavlja dobro argumentacijo, zakaj so nujna tovrstna razpravljanja.
Boli me!
Resnično me boli, da lahko v svojem kotičku sveta skoraj neobremenjeno živimo naprej, kot da se okoli nas ne dogaja vedno več morij in trpljenja.
Ne bom navajala številk, saj nobena ne more niti približno ponazoriti obsega fizične, duševne in družbene groze.
Beremo, poslušamo pozive o prenehanju sovražnosti, pozive k človečnosti, pa se vendarle (skoraj) nič ne spremeni. Število vojn glede na stanje pred petindvajsetimi leti narašča. Trenutno poteka sto dvajset oboroženih konfliktov, pred petindvajsetimi leti jih je bilo dvajset.
Deklaracija o človekovih pravicah je ob trenutnih konfliktih pravi pljunek v obraz. Ko sem poleti obiskala Muzej holokavsta in človekovih pravic v Dallasu, sem skoraj pobegnila ven, ker nisem mogla do konca pogledati razstave o nastanku Splošne deklaracije o človekovih pravicah in ob branju posameznih delov, da se ne sme nikogar podvreči mučenju ali krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.
Daleč največji delež vojn plačajo ženske in otroci.
Po podatkih UN Women kar 90 odstotkov vseh smrtnih žrtev v oboroženih spopadih predstavljajo civilisti, večinoma ženske in otroci. Poleg tega 70 odstotkov žensk v konfliktnih območjih doživi nasilje, vključno s spolnim.
Vojne od nekdaj najhuje prizadenejo tiste, ki so najmanj odgovorni zanje.
Bi bilo kaj boljše, če bi bilo na najvišjih položajih več žensk?
Bi ženske lahko preprečile vojne?
Ko so preučevali štiri stoletja vladanja evropskih kraljev in kraljic, vladavine 193 monarhov v 18 evropskih političnih enotah med letoma 1480 in 1913, so ugotovili, da čeprav je bilo le 18 odstotkov monarhov ženskega spola, so politične enote, ki so jih vodile kraljice, za 27 odstotkov bolj verjetno sodelovale v meddržavnih konfliktih v primerjavi s kralji.
Menim, da bi tudi voditeljice enako težko preprečile vojne, ki imajo v današnjih časih manj ozemeljskih, zato pa več drugih teženj, trdno pa verjamem, da do nekaterih ne bi prišlo. Ali pa bi hitreje prišli do rešitev.
Dokazano je, da smo ženske pogosto uspešnejše kot mirovne posrednice.
Dokazano je tudi, da so države bolj nagnjene k doseganju trajnega miru po konfliktu, če k pogajalski mizi povabijo ženske.
Analiza neprofitne organizacije Inclusive Security v ZDA o 182 podpisanih mirovnih sporazumih med letoma 1989 in 2011 je ugotovila, da ima sporazum 35 odstotkov večjo verjetnost, da bo trajal vsaj 15 let, če so med pogajalce, posrednike in podpisnike vključene ženske.
Zato nikar ne vihajmo nosov in si ne slikajmo podob histeričnih voditeljic z zastavami slave v rokah, ko zaslišimo pojem feministična zunanja politika.
To ni zgolj skrb za spolno uravnoteženost v različnih organih.
To ni zgolj podpora spoštovanju pravic žensk in deklet ter njihovemu opolnomočenju na različnih področjih.
To ni zgolj pacifistična oblika zunanje politike.
Je predvsem politika, ki prednostno obravnava položaj žensk in drugih ranljivih skupin v oboroženih spopadih.
Zavzema se za preprečevanje konfliktov.
Izpostavlja ključno vlogo žensk pri reševanju konfliktov, v mirovnih procesih in pri ohranjanju miru.
Poučimo se, kaj je feministična zunanja politika, in se vsak na svojem področju zavzemimo zanjo.
To smo dolžni! Nam in zanamcem.
Podpredsednica Združenja ONA VE
Mateja Malnar Štembal
Naslovna fotografija je povzeta s spletne strani What’s so feminist about feminist foreign and development policies? (fes.de)
Photo: CLAUDIO CRUZ / AFP
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com