So iz predloga direktive izpustil inkriminacijo posilstva, pornografije, prostitucije?

10. februarja 2023 smo se spraševali Kdaj bo sprejeta Direktiva EU o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini?

Svet Evropske unije - ministri za pravosodje in notranje zadeve so danes, 9. junija 2023, dosegel dogovor o svojem stališču (splošnem pristopu) do predlagane direktive.

Po prvih informacijah, ki smo jih neuradno prejeli, so pošteno okrnili dolgo nastajajoči predlog. (V naslednjih dneh bomo natančneje poročali)

So iz predloga izpustili inkriminacijo določenih oblik nasilja, ki nesorazmerno prizadenejo ženske?

Gre za oblike nasilja, ki niso zadostno obravnavane na nacionalni ravni in bi lahko bile ustrezno urejene na ravni EU. To zadeva tudi inkriminacijo posilstva na podlagi odsotnosti privolitve (v nekaterih državah članicah je za ugotovitev tega kaznivega dejanja potrebna uporaba sile ali groženj). Kako in ali sploh bo v direktivi ustrezno obravnavano in opredeljeno vprašanje posilstva, pornografije, abolicije prostitucije?

Torej, nova zakonodaja bi (po današnjem dogovoru) inkriminirala dodatno (glede na Istanbulsko konvencijo) naslednja kazniva dejanja po vsej EU:

• pohabljanje ženskih spolnih organov
• kibernetsko zalezovanje
• kibernetsko nadlegovanje
• delitev intimnih slik brez privolitve
• kibernetsko spodbujanje sovraštva ali nasilja

V zvezi s temi kaznivimi dejanji predlog direktive vsebuje določbe o kaznih, oteževalnih okoliščinah, pristojnostih in zastaralnih rokih.

Pohabljanje ženskih spolnih organov mora na primer v vseh državah članicah postati kaznivo z najvišjo kaznijo najmanj 5 let zapora.

Varni postopki poročanja

Direktiva določa minimalna pravila za pravice žrtev ter zaščito in podporo žrtvam.

Ko žrtev spolnega nasilja ali nasilja v družini na primer prvič stopi v stik z oblastjo, je treba oceniti tveganje, ki ga predstavlja storilec ali osumljenec. Na podlagi tega bi morali organi zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe. Ti lahko vključujejo nujne prepovedi in odredbe o prepovedi približevanja ali zaščito.

Države članice morajo tudi zagotoviti, da lahko žrtve prijavijo dejanja nasilja nad ženskami ali nasilja v družini prek dostopnih in za uporabo preprostih kanalov, ki lahko vključujejo možnost spletne prijave in predložitve dokazov na spletu.

Zasebnost žrtev in pravica do odškodnine
Države članice morajo tudi zagotoviti, da bodo dokazi v zvezi s preteklim spolnim vedenjem žrtve v kazenskem postopku dovoljeni le, kadar so ustrezni in potrebni.

Žrtve bi imele pravico od storilcev zahtevati polno odškodnino za škodo. Prav tako bi morali imeti možnost pridobiti odškodnino med kazenskim postopkom, kadar je to primerno.

Telefonske linije za pomoč in krizni centri za posilstva
Države članice bodo morale zagotoviti tudi namenske storitve, kot so krizni centri za posilstva, za podporo žrtvam spolnega nasilja. Poleg tega morajo zagotoviti nacionalno telefonsko linijo za pomoč, ki jo lahko žrtve nasilja brezplačno pokličejo 24 ur na dan in vse dni v tednu.

Ozadje in naslednji koraki
Nasilje nad ženskami in dekleti je ena najbolj sistematičnih in pogostih kršitev človekovih pravic po vsem svetu. V EU je vsaka tretja ženska doživela fizično ali spolno nasilje, večinoma s strani intimnih partnerjev (podatki iz leta 2014). Leta 2020 je bilo ocenjeno, da je ena od dveh mladih žensk doživela kibernetsko nasilje na podlagi spola.

Trenutno noben pravni instrument posebej ne obravnava nasilja nad ženskami in nasilja v družini na ravni EU.

Na podlagi splošnega pristopa, doseženega danes, lahko Svet začne pogajanja z Evropskim parlamentom, ko se dogovori o svojem stališču.