.
V Ženskem lobiju smo solidarne do vseh, ki so kakorkoli prizadete_i zaradi koronakrize, vseh, ki so vključeni v organizirano spopadanje s preprečevanjem širjenja okužbe in zagotavljanjem ustrezne oskrbe okuženih in obolelih, zato od oblasti upravičeno pričakujemo, da odzivi na koronakrizo temeljijo na skrbi, sočutju, pravičnosti in enakosti vseh, žensk in moških, deklic in dečkov, predvsem pa, da ukrepi ne bodo spregledali pripadnic in pripadnikov nobene družbene skupine, ki so zaradi osebnih okoliščin bolj izpostavljene različnim tveganjem in so zaradi neustreznih ukrepov potisnjene_i v posebej ranljive situacije.
Zato smo 27. 4. 2020 vsem poslankam Državnega zbora Republike Slovenije poslale našo javno pobudo za upoštevanje spolnih razlik pri snovanju ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe, oskrbe okuženih in zdravljenja obolelih ter odpravljanja ekonomskih in socialnih posledic epidemije.
....................................
Ženski lobi Slovenije
Dalmatinova 4 ·
1000 Ljubljana · Slovenija ·
·e-naslov:
·www.zls.si
Ljubljana, 27. 4. 2020
Javna pobuda Ženskega lobija Slovenije poslankam DZ RS
Spoštovane poslanke Državnega zbora Republike Slovenije!
Vse mednarodne vladne in nevladne organizacije, ki se sistematično ukvarjajo z vprašanjem
enakosti spolov, ugotavljajo, da je tudi koronakriza, kot vsaka velika kriza doslej, na drugačen
način prizadela ženske in moške, kar je potrebno prepoznati in upoštevati pri snovanju ukrepov
preprečevanja širjenja epidemije, oskrbe okuženih in obolelih ter odpravljanja njenih
ekonomskih in socialnih posledic. Analiza dosedanjih ukrepov je pokazala naslednje:
1. V zvezi z epidemijo potrebujemo dosledno zbiranje spolno ločenih podatkov.
Izbruhi epidemij po navadi pripeljejo do reševanja najnujnejših izzivov in splošnih ukrepov, ki
pa spregledajo družbene neenakosti in raznolikost položajev družbenih skupin. Med temi so
ključne razlike med spoli, kar lahko pripelje do neoptimalnih odzivov na zdravstvene krize. Za
bolj učinkovito in ciljano načrtovanje je potrebno ločeno po spolu zbirati in objavljati naslednje
podatke: koliko je bilo testiranih, koliko jih je zbolelo, ozdravelo ali umrlo; glede na področje
dela, ki ga opravljajo: v zdravstvu, negi, sociali, oskrbi starejših, med prostovoljkami in
prostovoljci, v trgovini, policiji, vojski, redarstvih, v vrtcih in v šolstvu; glede na tip zaposlitve:
redno, občasno (prekarno), prostovoljno.
2. Epidemija je potrdila visoko družbeno vrednost aktivne civilne družbe in
nezamenljivo vlogo prostovoljk in prostovoljcev pri soočanju z okužbo in
ohranjanju družbene povezanosti.
Sedanja izkušnja je pokazala na ključni pomen solidarnosti in medsebojne povezanosti. Zato bi
morala vlada v načrtovanje ukrepov vključiti čim širši krog nevladnega sektorja, ki se ukvarja s
posameznimi družbenimi skupinami, ki so še posbej izpostavljene različnim tveganjem. Med nje
poleg ljudi v različnih institucijah (starejši, telesno in intelektualno ovirani, tisti s težavami v
duševnem zdravju) sodijo tudi ženske, ki v aktivni dobi prenašajo največje družbeno in
družinsko breme ter so pogosto tudi izpostavljene nasilju. Za obdobje po končani epidemiji je
nujna tudi takojšnja oživitev in krepitev javnega dialoga o javnem zdravstvu, dolgotrajni oskrbi
ter javnem šolstvu.
3. Epidemija je pokazala, da potrebujemo boljši javen sistem spopadanja z revščino.
Epidemija je pokazala, da v trenutku, ko prenehajo delovati zaščitni mehanizmi socialne države,
ki omogočajo preživetje revnih skupin prebivalstva (med katerimi je največ žensk), se njihov
Dalmatinova 4 · 1000 Ljubljana · Slovenija · tel.: 031 612 434 ·
položaj poslabša in revščina še poglobi, kar ni več popravljivo z enostavnimi socialnopolitičnimi
ukrepi. Zato je nujno zagotoviti: 1. odprtje izrednih oddelkov v vrtcih, kjer lahko otroci preživijo
vsaj 4 ure dnevno (vključno s prehrano); 2. odprtje šol in nudenje šolske prehrane; 3.
zagotavljanje varstva in prehrane za otroke tudi v času šolskih počitnic. S tem bi ženskam
olajšali ali celo omogočili odhod v službo ali aktivno iskanje zaposlitve. Nadomestilo za
izgubljeni dohodek delavk in delavcev zaradi epidemije ne bi smelo pasti pod mejo revščine.
4. Epidemija resno otežuje zaščito povečanega števila žrtev nasilja za domačimi
stenami in sproža dodatno izkoriščanje, šikaniranje in trpinčenje zaposlenih.
Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z nasiljem nad ženskami in otroki, opozarjajo, da se v
kriznih razmerah zaradi stresa, strahu, negotovosti in prostorske utesnjenosti povečuje nasilje v
domačem okolju, žrtve pa imajo še manjšo možnost poiskati pomoč in se umakniti na varno.
Nekateri centri za socialno delo v času epidemije ne izvajajo družinskega svetovanja pred
razvezo zakonske zveze, odpovedani so multidisciplinarni timi, ki se skličejo v primerih nasilja,
kar vodi v slabšo zaščito žrtev nasilja. Socialnovarstvene institucije so v teh razmerah podobno
potrebne kot zdravstvene, zato je opustitev delovanja nedopustna in škodljiva.
5. Epidemija je potrdila, da potrebujemo spremembe v domovih za starejše in
učinkovit sistem politik za dolgotrajno oskrbo.
Epidemija je v celoti potrdila, da je skrajni čas za temeljito reformo dolgotrajne javne oskrbe.
Potrebujemo manjše bivalne zmogljivosti nastanitve in oskrbe za starejše, ki ne želijo ali ne
zmorejo več povsem samostojnega življenja doma, in močno javno mrežo oskrbe na domu.
Potrdilo se je, da potrebujemo posebne negovalne bolnišnice in centre za paliativno oskrbo.
Nujno je sprejeti ustrezen zakon o javni dolgotrajni oskrbi, ki bo upošteval ključne predloge iz
javne razprave o dolgotrajni oskrbi: univerzalna košarica storitev, enako dostopnih po vsej
državi, solidarnostno financirana preko javno zbranih sredstev, ki jih vplačajo delodajalci,
delavke in delavci ter upokojenke in upokojenci po solidarnostnih lestvicah in glede na njihove
plačilne zmožnosti.
6. Epidemija ne sme postati izgovor za opuščanje visokih standardov parlamentarne
demokracije in svobode govora.
Način upravljanja z epidemijo je poglobil politično razdvojenost, medsebojno izključevanje in
nezaupanje in znižal raven kulture javnega sporazumevanja. Omejitve gibanja so zmanjšale
merila odprte družbe. Preprečiti je treba, da bi se krčili: svoboda medijev, javno izrekanje in
delovanje brez sankcij oblasti, svoboda razprave o strokovni utemeljenosti ukrepov proti
epidemiji, njihova časovna zamejenost, sorazmernost in preglednost (transparentnost) in nadzor
parlamenta ter javnosti nad trošenjem javnih sredstev. Vse to je pomembno, da bi lahko tudi po
končanju omejitev zaživeli v družbi, ki temelji na enakosti, solidarnosti in ki spoštuje ustavne
pravice in svoboščine. Zahtevamo, da se okrepi proračun RTV in da se zakonodaja o RTV
spremeni tako, da bo zagotovljena njena vloga kakovostnega in objektivnega informacijskega,
kulturnega in izobraževalnega družbenega servisa, ki bo varen pred podrejanjem zdaj tej, zdaj
oni politični stranki ali koaliciji.
Predlagamo vam, spoštovan poslanke, da pri presoji in sprejemanju drugega paketa protikorona
vladnih ukrepov razmišljate tudi o tem, kako upoštevati in primerno premoščati tudi s spolom
pogojene razlike.
Ženski lobi Slovenije pa vam tudi daje pobudo, da pred sprejemom tretjega protikorona vladnega
paketa skupaj pregledamo, kako pomagati pri pravičnejšem in zato bolj učinkovitem
odpravljanju posledic epidemije z upoštevanjem družbeno neenakega položaja žensk in moških.
S spoštovanjem,
Za Ženski lobi Slovenije
Violeta Neubauer
Predsednica
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com