Kratko poročilo z delavnice o dostojnem delu
16.10. 2024 je Ženski lobi Slovenije v Hiši EU v Ljubljani organiziral delavnico o dostojnem delu tudi za ženske.
Delavnico je z uvodnimi pojasnili o projektu odprla vodja projekta dr. Alenka Verbole, Sonja Lokar pa je predstavila strateško zamisel Evropskega ženskega lobija o feministični ekonomski politiki, ki bi zamenjala sedanjo kapitalistično paradigmo rasti, financ in varčevanja in jo nadomestila z ekonomijo, ki v središče postavlja skrb in trajnost in zato resno upošteva prispevek ženskega plačanega in neplačanega dela k blaginji ljudi in k ravnovesju planeta.
Bistvo dostojnega dela je, da je družbeno potrebno, varno in pošteno plačano. Šele Covid 19 je javnosti razkril, da je večina ženskega dela sicer družbeno res nepogrešljiva, a hkrati tudi, da delo večine žensk ni ne varno – ne ekonomsko, ne socialno, ne z vidika zdravja, in še manj pošteno plačano.
Na delavnici so nato spregovorili:
Predstavnica ministrstva za delo, Darja Perše Zoretič je opredelila pojem dostojnega dela in opisala prizadevanja sedanje vlade, da bi zmanjšala delež prekarnega dela v Sloveniji ter opozorila zlasti na nalogo, ki čaka njeno ministrstvo v naslednjih dveh letih pri prenosu pravkar sprejete evropske direktive o platformnem delu v našo zakonodajo.
Predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Eva Štromajer je odlično opisala precejšnje razlike v zdravju in odsotnosti z dela med ženskami in moškimi v Sloveniji. Očitno je, da so ženske z dela odsotne in zato izgubljajo dohodek, in so kaznovane pri pokojninah večkrat kot moški, predvsem zaradi nosečnosti, odsotnosti ob in po porodu in zaradi bolniške za nego otrok in drugih družinskih članov, ki jo pretežno jemljejo one in ne očetje. Ugotovili smo, da so moški pogosteje žrtve nesreč pri delu, a da se med nesreče pri delu ne štejejo bolezni, ki se jih nalezejo zaposlene v zdravstvu, otroškem varstvu in pri negi starejših ali v trgovini od svojih strank, kot je to veljalo ob Covidu 19 za zdravstvene delavke in delavce. Enako se med poklicne bolezni ne uvrščajo poškodbe hrbtenice in rok, ki jih delavke dobijo pri delu v trgovini ali v otroškem varstvu in negi odraslih.
Sledile so predstavitve nastajanja in načina delovanja Sindikata za ustvarjalnost in kulturo (Zasuk) - sindikat delavcev in delavk v kulturi, ki je uspel združiti zelo različne delavke in delavce ter jih preoblikovati v veliko bolj učinkovito skupino za zagovarjanje njihovih osnovnih delavskih pravic. Raziskave položaja samozaposlenih v kulturi so pokazale, da so ženske kulturnice močno prikrajšane pri nagradah, ki so pogoj za njihov boljši ekonomski status, njihovo plačano delo in boljše pokojnine. Obveščeni smo bili o intenzivnih sindikalnih bojih za višje plače in izboljšanje delovnih pogojev delavk v velikih trgovskih verigah, kot je Cedra, ter o izzivih pri obujanju delavske zavesti med zaposlenimi, ki se še morajo seznaniti z osnovnimi načeli boja za delavske pravice.
Zgovorna so bila tudi opozorila dr. Ljiljane Burcar, kako škodljivo je za ekonomsko samostojnost žensk delo s polovičnim delovnim časom za matere. V Sloveniji, v enaindvajsetem stoletju je to naraslo z 11% na 18% zaposlenih žensk, kar najbolj vpliva na očitno rast plačne vrzeli. Prav tako je izpostavila nevarnosti uvedbe modela malega dela. Ti dve obliki zaposlovanja žensk so lastnikom kapitala v Nemčiji omogočili, da ženske spremenijo v podplačano in zlasti v starosti hudo revno, od partnerjev ekonomsko odvisno rezervno armado dela in se hkrati znebili vseh stroškov za javne servise za učinkovito in dostopno otroško varstvo, oskrbo šolarjev in dolgotrajno oskrbo.
Sledil je opis spodletelega poskusa Sindikata osebne asistence. Nenad Hardi Vitorović in Sabina sta opisala neuspešen poskus sindikata, da bi postali reprezentativni partner v socialnih pogajanjih z državo in zagotovili, da bi osebna asistenca postala javna služba ter njeni zaposleni javni uslužbenci s stalno zaposlitvijo. Zdaj se denar, ki ga proračun prispeva za osebno asistenco, preliva v privatizirane agencije, ki posredujejo tovrstne prekarne delavke in delavce uporabnikom. Predlog popravka zakona o osebni asistenci je padel zaradi nepreseženega konflikta interesov med različno močnimi skupinami ponudnikov osebne asistence in urejanje vprašanja zaposlenih v osebni asistenci so premaknili v leto 2027.
Dve odlični predstavnici Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije - SVIZ (sindikat vzgojiteljic v vrtcih in učiteljic) Petra Koritnik in Inge Ivartnik, sta na kratko predstavili težavne delovne pogoje, nizke plače zlasti pomočnic vzgojiteljic v otroškem varstvu in težave sindikalnih zaupnic, ki se hkrati bojujejo proti nerazumnim zahtevam in pričakovanjem staršev in vodstvom šol, ki jih postavlja politika in ki jim mnogi ravnatelji in ravnateljice ubogljivo sledijo.
Sabina Leban iz Sindikata Mladi Plus je povzela izsledke njihovih raziskav o prekarnem delu, ki je zajela razlike po spolu. Ta raziskava je odkrila, da je mnogo več žensk kot moških prisiljenih v odpiranje s-pejev in da je v nekem obdobju celo država spodbujala ta proces, ker je za tak način samozaposlovanja ženske usposabljala in jim celo dodeljevala subvencije. Raziskava je odkrila množično kršenje pravic žensk pri zaposlovanju, visoko stopnjo nadlegovanja na delovnem mestu, bolj izenačena pa sta spola pri zamujanju plačila za opravljeno delo. Dogaja se, da ženske, ki delajo kot S-peji in imajo enega samega delodajalce, izgubijo tega delodajalce, če zanosijo, ker jim preprosto prekine pogodbo. Praksa prepovedanih vprašanj pri pogovorih o zaposlitvi, o tem, ali načrtujejo družino in kdaj, ki je sicer nezakonita, a zanjo ni predpisanih glob, ni izkoreninjena in težko je dokazati, ko gre za razgovore ena na ena ali bodoča zaposlena proti komisiji iz firme.
Delavnica se je končala s sklepom, da je velika škoda, da se informacije, ki smo si jih izmenjali na delavnici, komajda kdaj pridejo v javnost in da bomo v Ženskem lobiju Slovenije storile vse, kar se da, da bi vsaj tokrat bilo drugače. Če ne bo šlo drugače, bomo na osnovi predstavljenih pričevanj sestavili poročilo in o njem objavili plačan oglas v najbolj branih medijih.
Poročilo pripravila Sonja Lokar, predsednica ŽLS, Ljubljana, 16.10 2024
Prispevki:
DOSTOJNO DELO ZA UČITELJICE, Inge Ivartnik, prof. lik.umetnosti,
sindikalna zaupnica, predsednica SK za OŠ, GŠ ter zavodov za izobraževanje odraslih OO Ljubljana z okolico, članica GO SVIZ Slovenije
Na spletni strani ŽLS smo pred delavnico objavili naslednje vabilo in informacije:
Ženski lobi Slovenije (ŽLS) vas vabi na delavnico o dostojnem delu,
ki je organizirana v sklopu ŽLS projekta »Promocija in uresničevanje prednostnih nalog EWL na temo enakosti spolov v Sloveniji: izzivi, pristopi in orodja«, ki ga sofinancirata Evropski ženski lobi in Evropska Unija.
Nacionalna delavnica o dostojnem delu bo v sredo, 16.10. 2024 od 9.00 do 14.00 ure V Hiši EU, Dunajska c. 20 v Ljubljani.
Cilj delavnice je pregledati EU zakonodajo in slovensko zakonodajo o dostojnem delu za ženske in preveriti, kako se izvaja v praksi ter pregledati priporočila Evropskega ženskega lobija na to temo v Manifestu 2024 in predlagati možne izboljšave.
V prvem sklopu delavnice se bomo dotaknili_e definicije dostojnega dela v EU direktivah in v Sloveniji, ter nevralgičnih točk za ženske: npr. pogoji dela, pošteno pačilo in enako plačilo, usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. V drugem sklopu se bomo seznanili_e s pogledi sindikalnih predstavnic in slišali pričevanja zaposlenih žensk.
Ob zaključku bomo razpravljali_e kako naprej in oblikovali_e priporočila odgovornim deležnikom.
Prijave do 14. 10. 2024 na
Pričakujemo Vas!
Za Ženski lobi Slovenije
Sonja Lokar, l.r. (predsednica ŽLS)
Projekt Ženskega lobija Slovenije Promocija in uresničevanje prednostnih nalog Evropskega ženskega lobija,
na temo enakosti spolov v Sloveniji; Izzivi, pristopi in orodja.
Projekt sofinancirata Evropski ženski lobi in Evropska unija.
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com