POLOŽAJ ŽENSK V EVROPI

SPREJETA BESEDILA

P9_TA(2021)0500

Enakost žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2018–2020

Odbor za pravice žensk in enakost spolov

PE693.864

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2021 Enakost žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2018–2020 (2021/2020(INI))

Povzeto iz resolucije:

Evropski parlament,

– ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji, členov 6, 8, 10, 83, 153 in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter členov 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

– ob upoštevanju .......

....................................

A. ker so pravice žensk človekove pravice in kot take univerzalne in nedeljive ter so zapisane v Pogodbi o Evropski uniji in Listini o temeljnih pravicah; ker je boj za enakost spolov ter spodbujanje in varstvo pravic žensk resnično skupna odgovornost, ki zahteva hitrejši napredek in prizadevanja institucij in držav članic EU; ker si morajo EU in njene države članice prizadevati za boj proti neenakostim in diskriminaciji na podlagi spola, morajo spodbujati enakost spolov ter zagotoviti enake pravice in enako obravnavanje žensk in moških v vsej njihovi raznolikosti ter jim zagotoviti enako moč in enake možnosti za oblikovanje družbe in lastnega življenja; ker po podatkih Evropskega inštituta za enakost spolov EU še vsaj 60 let ne bo dosegla popolne enakosti spolov; ker enakost spolov v EU še vedno ni uresničena, napredek na tem področju pa je še vedno počasen, nekatere regije in države pa stojijo na mestu ali celo nazadujejo; ker se je točkovanje EU na indeksu enakosti spolov od leta 2010 povečalo le za 4,1 točke, od leta 2017 pa za 0,5 točke(15); ker so države članice leta 2020 v povprečju dosegle 67,9 od 100 točk;

B. ker morajo imeti ženske enake možnosti za doseganje ekonomske neodvisnosti kot moški; ker je neenakost med spoloma na trgu dela še vedno zaskrbljujoča realnost in velik izziv, čeprav se je stopnja zaposlenosti žensk povečala, trendi na trgu dela pa kažejo, da je pandemija vplivala bolj na ženske kot na moške(16); ker je stopnja zaposlenosti delovno sposobnih moških v EU-27 leta 2019 znašala 79 %, kar je za 11,7 odstotne točke več kot pri ženskah; ker glede udeležbe na trgu dela 8 % moških v EU dela s krajšim delovnim časom v primerjavi z 31 % žensk, kar kaže na vztrajne neenakosti; ker se je razlika med spoloma v stopnji zaposlenosti v ekvivalentu polnega delovnega časa od leta 2010 povečala v osmih državah članicah; ker je bil pri izpodbijanju sektorske in poklicne spolne segregacije na trgu dela dosežen premajhen napredek; ker je vrzel v zaposlenosti še posebej velika pri ženskah s slabim družbenogospodarskim statusom, kot so matere samohranilke, oskrbovalke, invalidke, migrantke in begunke, ženske iz različnih rasnih in etničnih okolij ter verskih manjšin, ženske z nizkimi učnimi dosežki, ženske LGBTIQ+ ter mlade in starejše ženske;

C. ker so ženske v EU v povprečju na uro plačane 14 % manj kot moški in ker se plačna vrzel med spoloma v državah članicah giblje med 3,3 % in 21,7 %; ker je kljub dejstvu, da je načelo enakega plačila za moške in ženske že od leta 1957 vključeno v pravni red EU in v številne nacionalne zakonodaje, in kljub sprejetim ukrepom in porabljenim sredstvom za zmanjšanje teh razlik napredek izjemno počasen, razlike v plačah pa so se v več državah članicah celo povečale; ker veliko več žensk kot moških dela s krajšim delovnim časom zaradi obveznosti oskrbe (8,9 milijona v primerjavi s 560.000); ker vse večje potrebe po dolgotrajni oskrbi in pomanjkanje storitev oskrbe povečujejo neenakosti med spoloma v družinah in pri zaposlovanju; ker podatki Eurostata kažejo, da se je brezposelnost med ženskami povečala s 6,9 % aprila na 7,9 % avgusta 2020, medtem ko se je brezposelnost moških v istem obdobju povečala s 6,5 % na 7,1 %;

D. ker se ženske soočajo s presečnimi oblikami neenakosti in diskriminacije, tudi na podlagi rase, narodnostne ali socialne pripadnosti, spolne usmerjenosti, spolne identitete in izražanja, vere ali prepričanja, statusa prebivanja in invalidnosti, zato je treba obravnavati vse oblike diskriminacije, da bi dosegli enakost spolov za vse ženske; ker politike EU doslej niso uporabljale presečnega pristopa in so se osredotočale predvsem na individualno razsežnost diskriminacije, ki zmanjšuje pomen njene institucionalne, strukturne in zgodovinske razsežnosti; ker presečna analiza omogoča razumevanje strukturnih ovir, hkrati pa zagotavlja dokaze, na podlagi katerih se določijo merila uspešnosti, in usmerja pot k strateškim in učinkovitim politikam v boju proti sistemski diskriminaciji, izključenosti in socialnih neenakosti;

E. ker je Komisija v poročilu o enakosti spolov v EU za leto 2021 ugotovila, da je pandemija covida-19 močno prizadela življenja žensk in skoraj v vseh pogledih povečala obstoječe razlike med spoloma; ker je v prvih bojnih vrstah proti pandemiji približno 70 % delavcev v socialnem in zdravstvenem sektorju žensk, kot so medicinske sestre, zdravnice in čistilke; ker se raznovrstni učinki pandemije na ženske raztezajo od povečanja nasilja na podlagi spola in nasilja v družini do večjega bremena neplačane oskrbe in gospodinjskih obveznosti, pri čemer ženske še naprej opravljajo večino gospodinjskih in družinskih opravil, zlasti če delajo na daljavo, so brezposelne ali delajo s krajšim delovnim časom; ker so poleg tega ženske na trgu dela ekonomsko prikrajšane, zlasti zdravstvene delavke, negovalke in delavke v drugih sektorjih, v katerih prevladujejo ženske, in prekarnih sektorjih, ter imajo omejen dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic; ker obstaja nevarnost, da bo zaradi gospodarskih posledic pandemije izničen velik napredek v zvezi z ekonomsko neodvisnostjo žensk, ki je bil storjen v zadnjem desetletju; ker se je zaposlenost žensk med pandemijo bolj zmanjšala kot med recesijo leta 2008(17), kar ima velike posledice za ženske in njihove družine ter širše gospodarstvo, to pa vključuje zmanjšane možnosti, svoboščine, pravice in blaginjo; ker je v poročilu o razlikah med spoloma na svetovni ravni za leto 2021 navedeno, da se je čas, potreben za odpravo razlik med spoloma, zaradi pandemije povečal za eno generacijo, in sicer z 99,5 let na 135,6 let(18);

F. ker je bil v zadnjem desetletju poudarek na enakosti spolov v športu brez primere, vendar ne vedno iz najboljših razlogov in namenov, zlasti kar zadeva pravice žensk v praksi;

G. ker Evropski inštitut za enakost spolov nasilje nad ženskami na podlagi spola opredeljuje kot vsako obliko nasilja, ki je usmerjena proti ženski, ker je ženska, ali ki nesorazmerno prizadeva ženske; ker je nasilje nad ženskami v vseh oblikah (fizično, spolno, psihološko, ekonomsko ali kibernetsko nasilje) kršitev človekovih pravic, skrajna oblika diskriminacije žensk in ena največjih ovir za doseganje enakosti spolov; ker nasilje na podlagi spola izhaja iz neenakomerne porazdelitve moči glede na spol, patriarhalnih struktur ter spolnih stereotipov, ki so pripeljali do nadvlade moških nad ženskami in diskriminacije do žensk, ki jo izvajajo moški in je lahko različnih oblik, intenzivnosti in vrst; ker je treba družbo brez nasilja na podlagi spola priznati kot nujen pogoj za enakost spolov;

H. ker je 31 % žensk v Evropi že kdaj doživelo fizično in/ali spolno nasilje in ker številne ženske v intimnem partnerstvu in javnem življenju doživljajo spolne napade in nadlegovanje(19); ker poročila in številke iz več držav članic kažejo na zaskrbljujoče povečanje nasilja na podlagi spola med pandemijo covida-19; ker so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije nekatere države članice med pandemijo poročale o 60-odstotnem povečanju števila klicev žensk, ki so žrtve nasilja intimnega partnerja(20); ker se je po podatkih iz poročila Europola spolna zloraba otrok na spletu v EU močno povečala(21); ker je bil učinek omejitve gibanja na družbeno, gospodarsko, psihološko in demokratično življenje nesorazmerno velik za ljudi in ženske v ranljivem položaju, zlasti zaradi izpostavljenosti nasilju, vse večje ekonomske odvisnosti in neenakosti na delovnem mestu ter med skrbstvenimi vlogami; ker so poleg tega omejitveni ukrepi žrtvam nasilja intimnih partnerjev otežili iskanje pomoči, saj so bile pogosto zaprte skupaj s storilci in so imele omejen dostop do služb za pomoč; ker so nezadostne ali neustrezne podporne strukture in viri poslabšali že obstoječo „pandemijo v senci“;

I. ker obstajajo zaskrbljujoča protispolna in protifeministična gibanja, ki napadajo pravice žensk po vsej Evropi, s čimer ogrožajo dosežke in napredek ter spodkopavajo demokratične vrednote; ker je upor proti politikam enakosti spolov in pravicam žensk vse bolj zaskrbljujoč;

J. ker je trgovina z ljudmi močno vezana na spol, saj so po razpoložljivih podatkih skoraj tri četrtine vseh žrtev v EU ženske in dekleta, ki so bile predmet trgovine predvsem zaradi spolnega izkoriščanja; ker je trgovina z ljudmi segment organiziranega kriminala v porastu in predstavlja kršitev človekovih pravic; ker je 78 % vseh otrok in 68 % odraslih, ki so žrtve trgovine z ljudmi, ženskega spola;

K. ker je dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, vključno z vzgojo o spolnosti in odnosih, načrtovanjem družine, kontracepcijskimi metodami ter varnim in zakonitim splavom, bistven za doseganje enakosti spolov in odpravo nasilja na podlagi spola; ker sta neodvisnost deklet in žensk ter njihova zmožnost svobodnega in neodvisnega odločanja o svojem telesu in življenju osnovna pogoja za njihovo ekonomsko neodvisnost ter s tem za enakost spolov in odpravo nasilja na podlagi spola; ker ni sprejemljivo, da si več držav članic trenutno prizadeva omejiti dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic z zelo omejevalnimi zakoni, ki vodijo v diskriminacijo na podlagi spola in negativno vplivajo na zdravje žensk;

L. ker revščina ali tveganje socialne izključenosti bolj nesorazmerno prizadeneta ženske v EU kot moške, zlasti ženske, ki se soočajo s presečnimi oblikami diskriminacije zaradi strukturnih dejavnikov, spolnih norm in stereotipov; ker se je od leta 2010 vrzel v zaslužku med spoloma povečala v 17 državah članicah, medtem ko se je vrzel v dohodkih povečala v 19 državah članicah, kar je privedlo do splošnega povečanja neenakosti med pripadniki različnih spolov pri zaslužku in dohodkih v EU(22); ker je leta 2019 v EU 40,3 % enostarševskih gospodinjstev grozila revščina ali socialna izključenost(23); ker so ženske bolj izpostavljene tveganju revščine in negotovosti zaposlitve, pri čemer so ogrožene osebe pogosto zaposlene na slabo plačanih delovnih mestih, plače pa ne zadoščajo za prekoračitev praga revščine in negotovih delovnih pogojev;

M. ker je treba zagotoviti pravico do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, kot je zapisano v Pogodbah;

N. ker plačna vrzel med spoloma v EU znaša 14,1 % z variacijami med državami članicami; ker ima plačna vrzel med spoloma najrazličnejše posledice, med katerimi je navsezadnje 29,5-odstotna(24) razlika v ustreznih pokojninskih pravicah, kar povzroča pokojninsko vrzel med spoloma, zaradi katere starejše ženske bolj ogrožata revščina in socialna izključenost; ker je to posledica razlik v poklicni poti in zaposlenosti, ki so se nabrale zaradi obveznosti oskrbe in/ali dela s krajšim delovnim časom, ki jih opravljajo ženske skozi čas, ter posledic za dostop do finančnih sredstev, kot so prejemki in izplačila pokojnin; ker pravica do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti ni vedno zagotovljena in je še vedno eden največjih izzivov v boju proti diskriminaciji pri plačilu(25); ker je enakopravna delitev starševskega dopusta pomembna za odpravo plačne vrzeli med spoloma; ker je delo v sektorjih oskrbe, čiščenja, maloprodaje in izobraževanja, ki so sicer bistveni in imajo visoko družbenogospodarsko vrednost, pogosto manj cenjeno in slabše plačano kot delo v sektorjih, v katerih prevladujejo moški; ker to dejstvo izpostavlja, da je treba nujno ponovno oceniti ustreznost plač v sektorjih, v katerih prevladujejo ženske;

O. ker je s polnim delovnim časom zaposlenih le 20,6 % invalidk v EU, medtem ko je na enak način zaposlenih 28,5 % invalidnih moških; ker je iz podatkov razvidno, da v EU grozita revščina in socialna izključenost povprečno 29,5 % invalidk v primerjavi z 27,5 % invalidnih moških;

P. ker stereotipi o spolih še vedno vplivajo na delitev dela doma, v izobraževanju, na delovnem mestu in v družbi; ker neplačana oskrba in delo v gospodinjstvu, ki ju večinoma opravljajo ženske, nesorazmerno bremenita ženske, ki imajo pri tem ključno vlogo; ker je pandemija covida-19 povzročila šokantno stanje v evropskih ustanovah za oskrbo in vsem sektorju, v katerem so večinoma zaposlene ženske; ker 80 % oskrbe v EU zagotavljajo neplačani neformalni oskrbovalci, med katerimi je 75 % žensk(26); ker so ženske v EU pred izbruhom covida-19 vsak teden v povprečju porabile 13 ur več kot moški za neplačano oskrbo in gospodinjsko delo; ker se neenaka delitev obveznosti oskrbe v državah članicah še stopnjuje zaradi omejenega števila ali sploh pomanjkanja ustreznih in dostopnih ustanov za oskrbo, vključno z javnimi ustanovami za varstvo otrok in starejših, kar vodi v obdobja odsotnosti s trga dela in povečuje razlike v plačah in pokojninah med spoloma; ker je bilo leta 2019 izključenih s trga dela EU 7,7 milijona žensk, starih od 20 do 64 let, ker so skrbele za otroke ali druge osebe s potrebami po oskrbi, v primerjavi s 450 000 moških; ker naložbe v univerzalne storitve, vključno s storitvami oskrbe, lahko ublažijo nesorazmerno breme oskrbe, ki jo nosijo ženske, in povečajo njihovo zmožnost svobodne vključitve na trg dela; ker ima vsakdo, ne glede na spol, pravico do dela ter do usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja;

Q. ker so ukrepi za doseganje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem pomembni za zagotavljanje enake delitve obveznosti oskrbe med ženskami in moškimi ter za odpravo razlik v dohodkih in zaposlovanju; ker je doseganje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem odvisno od razpoložljivosti in dostopnosti kakovostnih in cenovno ugodnih storitev oskrbe; ker bi bilo treba zagotoviti in ohraniti vse dajatve za materinstvo, države članice pa bi morale popolnoma izvajati direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja(27); ker potrebujemo javne politike za zaščito in spodbujanje dojenja, brez poseganja v pravico žensk do izbire;

R. ker je Komisija 5. marca 2020 sprejela strategijo za enakost spolov za obdobje 2020-2025, v kateri je opredelila ambiciozen okvir za spodbujanje enakosti spolov v EU; ker morajo politike bolj prispevati k spodbujanju enakosti spolov; ker so ženske nesorazmerno prizadete zaradi naraščajoče brezposelnosti, povečane negotovosti, nizkih plač in zmanjševanja proračunskih sredstev, tudi na področju javnih storitev, zlasti na področju zdravstva in izobraževanja; ker je Parlament pozval Komisijo, naj pripravi konkreten načrt s časovnimi okviri, cilji, letnim pregledom in mehanizmom spremljanja, jasnimi in merljivimi kazalniki uspešnosti in dodatnimi ciljno usmerjenimi ukrepi; ker bi morala EU prek svojih politik, programov in odnosov z državami članicami, vključno s tesnim sodelovanjem na področju nacionalnih skladov za okrevanje, pozorno oceniti države članice, da bi zagotovila, da ustrezno upoštevajo razsežnost spola pandemije covida-19;

S. ker se je prisotnost žensk v obeh domovih nacionalnih parlamentov v EU povečala s 24 % leta 2010 na 32 % leta 2020; ker se je uravnotežena zastopanost spolov med ministri vlad držav članic izboljšala, in sicer s 26 % leta 2010 na 32 % leta 2020; ker pa so med državami članicami velike razlike, saj jih je le sedem v vladi doseglo enako zastopanost spolov ali uravnoteženo zastopanost spolov: ker so spremembe na regionalni in lokalni ravni še vedno zelo počasne, saj so ženske leta 2019 zasedale le 29 % položajev, Madžarska, Slovaška in Romunija pa imajo več kot 80-odstotno zastopanost moških v regionalnih skupščinah;

T. ker pravica do enakega plačila za enako delo enake vrednosti v številnih okoliščinah ni zajamčena, tudi če je določena z zakonom; ker se je treba spopasti s temeljnimi vzroki za takšno diskriminacijo, bodisi z varstvom in krepitvijo delavskih pravic bodisi s povečanjem spremljanja podjetij, ki bi ga opravljali zlasti nacionalni inšpektorati za delo; ker so kolektivna pogajanja ključna za obračanje trenda in odpravljanje neenakosti na podlagi spola;

U. ker je enakost spolov tesno povezana z zelenim in digitalnim prehodom in ker je vključevanje žensk v odločanje osnovni pogoj za trajnostni razvoj ter učinkovito upravljanje zelenega in digitalnega prehoda, da bi dosegli pošten in pravičen prehod, pri katerem nihče ne bo prezrt; ker morajo vsi podnebni ukrepi in digitalne politike vključevati vidik spola in presečni vidik;

V. ker učinki vključevanja moških in očetovstva na družine kažejo, da je skrb moških pomembna za optimalen razvoj otrok in lahko izboljša ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter pripomore k odpravi neenakosti med spoloma v odnosih; ker lahko sodelovanje moških pomaga preprečevati nasilje v družini in prispeva k pravičnejšim družbam;

W. ker lahko zaradi trdovratnosti spolnih stereotipov in pričakovanj o vlogah moških in fantov ti neradi pokažejo pozitivna čustva in ponotranjijo negativne čustva, kot sta žalost in tesnoba, kar lahko povzroči, da moški in fantje pokažejo višjo raven napadalnosti in jeze kot ženske; ker se lahko zaradi tega poveča verjetnost, da bodo moški in fantje izvajali nasilje, kot je nasilje na podlagi spola;

X. ker je neuravnoteženost spolov v centralnih bankah vztrajen pojav, centralne banke pa so jedro ekonomskega odločanja, ki oblikuje družbeno, politično in gospodarsko realnost; ker vse centralne banke držav članic trenutno vodijo moški in ker so lani ženske zasedale le četrtino (24,6 %) položajev v ključnih organih odločanja nacionalnih centralnih bank EU;

Y. ker je Evropski inštitut za enakost spolov ugotovil, da se uspešnost držav članic pri vključevanju načela enakosti spolov od leta 2012 poslabšuje; ker sta se kljub nekoliko ambicioznejšim zavezam vlad za vključevanje načela enakosti spolov v javne uprave zmanjšala razpoložljivost struktur za vključevanje načela enakosti spolov in uporaba orodij za vključevanje načela enakosti spolov;

....

Celotno besedilo Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2021 Enakost žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2018–2020 (2021/2020(INI))